Manipulator / Narobe svet

Na Islandiji poteka precej bizarno sojenje devetim aktivistom, ki so 8. decembra 2008 sodelovali v množičnem protestu pred parlamentom v Reykjaviku in zahtevali odgovornost povzročiteljev finančne krize. Takrat je zaradi splošnega nezadovoljstva odstopila vlada, Islandiji namreč ni grozil le bankrot, ampak tudi prava ljudska vstaja. Tistega dne je skupina približno 30 protestnikov nameravala vstopiti v parlament in dvema izmed njih je tudi uspelo prebiti se v notranjost stavbe, vendar se zaradi hitrega posredovanja policije in varnostnikov ni zgodilo nič. Nekaj ljudi je bilo aretiranih in pridržanih na policijski postaji. Leto kasneje so bile proti devetim vložene obtožnice zaradi motenja javnega reda in miru, vodenja organiziranega napada, protipravnega vstopa v parlament, fizičnega nasilja nad državnimi uradniki, motenja zakonodajnega zasedanja in ogrožanja svobodne volje parlamenta. Grozi jim od enega do 16 let zapora ...
Magnus Helgason, mož ene od obtoženk, sicer pa profesor evropske zgodovine na ameriški Univerzi v Minnesoti, opozarja na neprepričljivost delov obtožnice, ki zadevajo nasilje. Dejal je, da »ni bilo nobenega nasilja, in to je razvidno že iz samih podrobnosti obtožnice. Preberemo, da očitano nasilje pravzaprav ni vredno omembe in ne vem, ali sploh lahko govorimo o nasilju. Šlo je za prerivanje s policisti in z varnostniki, pri čemer je ni nihče skupil, saj ni bilo ne pretepanja niti posamičnih udarcev. Prav tako ni bilo groženj s fizičnim nasiljem, protestniki tudi niso bili z ničimer oboroženi.« Ravno tako je vprašljiv del obtožnice, ki se nanaša na nezakonit vstop v parlament, saj ustava dovoljuje vsakomur, da vstopi v stavbo, kadar v njej potekajo zakonodajna zasedanja. Podoben proces je na Islandiji doslej potekal le enkrat, leta 1949, ob tedanjih protestih nasprotnikov vstopa države v zvezo Nato.
Helgason je še dejal: »Odvetnik obtoženih je opozoril, da sodnik v tem procesu ni nepristranski, saj je zahteval okrepljeno prisotnost policije v dvorani, s čimer javnosti sporoča, da gre za sojenje zelo nevarnim ljudem, celo skrajnežem. Tu je treba poudariti, da je to prvič, da je na sodišču zelo okrepljena policijska prisotnost. Tudi ko so prejšnja leta potekala sojenja zloglasnim pripadnikom organiziranega kriminala, ni policija tako razkazovala moči v sodni dvorani.«
Protestnikom torej grozi do 16 let zapora, tisti, ki so sokrivi za zlom javnih financ, pa precej lažje dihajo. Denimo nekdanji premier Geert Haarde, ki mu zaradi soodgovornosti za propad bančnega sektorja, saj menda ni upošteval opozoril, grozita dve leti zapora. Bančniku Hreidarju Sigurdssonu zaradi zlorabe položaja in finančnih špekulacij grozi osem let. Razlika je očitna.