Katjuša Popovič

Kateri so najpogostejši primeri trgovine z ljudmi v Sloveniji?

> Še vedno se najpogosteje srečujemo s primeri prisilne prostitucije, vse več je primerov prisilnega dela, znani so primeri služabništva in prosjačenja, nedavno je bila vložena tudi ovadba zaradi prisilne poroke romske deklice.

V Sloveniji naj bi bilo na leto obravnavanih 25 primerov trgovine z ljudmi. Je mogoče oceniti dejansko stanje?

> To je podatek društva Ključ in toliko ljudem na leto pomaga društvo. Pomagamo na različne načine: z namestitvijo v krizne prostore, s psihosocialno pomočjo, pomočjo pri integraciji in reintegraciji, pri iskanju pogrešanih oseb, za katere obstaja sum, da so žrtve trgovine z ljudmi. Naloga policije pa je, da jih obravnava kot žrtve kaznivega dejanja, in če tožilstvo sproži postopek, postanejo priče v kazenskem postopku.

Tudi izkoriščanje tujih delavcev se uvršča med trgovino z ljudmi. O kakšnih primerih govorimo?

> Izkoriščanje delavcev se opredeljuje kot trgovina z ljudmi takrat, ko nastane velika razlika med delovnimi razmerami, ki so bile obljubljene v razpisu, in razmerami, ki ga nato čakajo. Življenjske razmere delavcev ne dosegajo minimalnih standardov za bivanje, dobivajo slabše plačilo, kot so bili dogovorjeni, in njihov delovnik traja predolgo. Ponekod imajo v pogodbah določbe o kaznovanju v primeru napak, s katerimi jim delodajalci še znižujejo plače.

Se je na vas obrnilo veliko delavcev?

> Za pomoč nas je prosilo malo delavcev, pa še tisti navadno prek posrednikov, torej nekoga, ki ga poznajo in so mu lahko zaupali. Mi smo jih potem spodbudili, da pokličejo sami, saj je za nas zelo pomembno, da žrtev sama predstavi svoje težave. Delavci so govorili predvsem o razmerah, v katerih živijo. Njihova stiska je absolutno sistemska, saj so z delovnim dovoljenjem vezani na delodajalca, s tem pa na vizum za bivanje.

Kakšno pomoč lahko dobijo pri vas, glede na to, da službe ne zamenjajo?

> Za človeka v takšni hudi stiski je pomoč že to, da se lahko na nekoga obrne in se z njim pogovarja. Čeprav jim omogočimo varno namestitev, je ne sprejmejo, saj večina prihaja iz kulturnega okolja, kjer bi bila takšna namestitev stereotipno nesprejemljiva. Pomembno je, da jim damo prave informacije o izbirah, ki jih imajo na voljo. Izbire pa imajo zelo malo, saj je sistem, ki trenutno velja v Sloveniji, tak, da jim skoraj nihče ne more pomagati.

V zadnjih dneh ste predstavljali projekt Mladi proti trgovini z ljudmi. Kaj si od njega obetate?

> Za ta projekt in projekt Vijolica - kako se izogniti pastem trgovine z ljudmi, smo dobili sredstva na Uradu vlade za komuniciranje, z njim pa na šolah po vsej Sloveniji pripravljamo okrogle mize. Mlade seznanimo s pastmi trgovine z ljudmi in možnimi samozaščitnimi ukrepi. Opozarjamo jih na nevarnosti pri klepetih, na Facebooku, pri predlogih za potovanja v tujino, počitniškem delu pri delodajalcih, ki jim delo ponujajo brez pogodbe in zunaj študentskih servisov. Opozorimo jih na možnosti, kjer lahko naletijo na izkoriščanje in postanejo žrtve trgovine z ljudmi.