Manipulator / Davčna pornografija

Norveška ne slovi samo po ostrih zimah, olimpijskih zmagovalcih in pripravi rib na sto in en način, ampak tudi po odprtosti in preglednosti delovanja države. To pomeni, da lahko norveški državljani vidijo tako rekoč vse, kar dela oblast, tudi koliko davkov pobere posameznemu davkoplačevalcu. Na Norveškem je davčna napoved vsakega državljana javno dostopna.
Javno so začeli davčne podatke objavljati že pred leti, časopisi pa vsako leto pridno polnijo svoje strani s članki o največjih zaslužkarjih v državi, pa naj gre za politike, gospodarstvenike ali zvezdnike. Kljub tej skoraj neverjetni odprtosti pa vse vendarle ni razkrito. Pri mnogih najpremožnejših je na seznamu navedeno, da nimajo nobenih dohodkov, to pa zato, ker denar skrivajo v davčno prijaznejših okoljih. Kljub temu je raven dostopnosti občudovanja vredna. Izvedeti je mogoče tudi, kje posamezni davkoplačevalec živi, na voljo so celo zemljevidi in fotografije njegovih nepremičnin. Eden od norveških tabloidnih časopisov bralcem ponuja možnost, da preverijo in primerjajo dohodke svojih prijateljev na družabnem omrežju Facebook.
Ni čudno, da je takšna raven dostopnosti predmet številnih kritik. Jon Stordrange, direktor norveškega združenja davkoplačevalcev, na primer opozarja, da se je kriminalcem z objavljanjem davčnega seznama olajšalo iskanje žrtev. Upravičen pomislek, a očitno prešibak, da bi norveške oblasti spremenile zakonodajo.
V Sloveniji smo glede tega bistveno bolj zaprti. Vpogled v dohodnino ni možen, saj gre po zakonu o davčnem postopku za davčno tajnost. Davčni organ sme podatke, ki so davčna tajnost, razkriti tretjim osebam le na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca ali če je z zakonom tako določeno. »Kolikor mi je znano, so davčne napovedi posameznikov prosto dostopne tudi na Finskem in Švedskem. V skandinavskih državah je seveda kultura transparentnosti povsem drugačna kot pri nas in tudi v številnih drugih evropskih državah,« pravi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. »Če bi zakonodajalec določil javnost dohodninskih odločb, bi bilo vprašanje, kako bi to v našem pravnem redu in v naši kulturi državljani sprejeli. Ustavno sodišče bi z vidika načela sorazmernosti verjetno imelo precejšnje zadržke, tudi jaz kot informacijska pooblaščenka.« Po njenem bi bilo treba analizirati, ali takšna transparentnost dejansko pripomore k širšemu javnemu dobremu. »Samo v tem primeru bi bila tema vredna premisleka.«