Družine / Dr. Judith Stacey: »Zakonik je bil pripravljen vizionarsko in inteligentno.«
Ena vodilnih strokovnjakinj na področju raziskovanja intimnosti, partnerstev in družin

© Borut Krajnc
V Sloveniji se že skoraj dve leti sprejema novi družinski zakonik, ki naj bi med drugim prinesel širšo definicijo družine, gejem in lezbijkam pa bi omogočil poroko in posvojitev otrok. Čeprav so spremembe, ki jih prinaša, naletele na zelo pozitivne odzive, zlasti v stroki, sta se proti njim združila desni politični pol in RKC. Dokument je zdaj že mesece povsem zablokiran v parlamentarni proceduri.
Ključni argument nasprotnikov družinskega zakonika je, da družine, ki bi jih priznal družinski zakonik, niso naravne. Sociologinja dr. Judith Stacey, ki predava na New York University, je nad takšnim izjavami povsem ogorčena. Tezo o tem, da je »normalna« samo ena družina, po možnosti tista, ki jo sestavljajo oče, mama in otroci, odločno zavrača. To ni presenetljivo, saj je ena vodilnih strokovnjakinj na področju raziskovanja intimnosti, partnerstev in družin ter se osredotoča zlasti na proučevanje raznovrstnosti družin. V svoji zadnji knjigi Unhitched: Love, Marriage, and Family Values from West Hollywood to Western China je denimo pod drobnogled vzela hollywoodske geje, poligamijo v Južni Afriki in matriarhat ljudstva Mosuo.
Staceyjeva je minuli teden obiskala Slovenijo, kjer je kot govorka sodelovala na mednarodnem seminarju Homofobija v šolah v Vzhodni Evropi, ki sta ga skupaj s partnerji pripravila Mirovni inštitut in Oddelek za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete.
V svojem uvodnem govoru ste dejali, da ste s tem nastopom sklenili krog in se vrnili na začetek vaše kariere. Začeli ste namreč z vprašanji nestrpnosti v izobraževanju.
> Še preden sem doktorirala iz sociologije, je bilo moje prvo raziskovalno delo res povezano s proučevanjem seksizma v izobraževanju. Takrat sem delala v šoli in zanimivo se mi je zdelo, da so bili na višjih položajih v šolski administraciji praviloma moški, ženske pa so bile večinoma učiteljice. Tudi knjige, ki so jih brali otroci, so bile večinoma seksistične. Živalski liki so bili praviloma moški, fantje so bili pogumni, dekleta pa so želela biti le princese. Ampak do takrat sploh nismo pomislili, da je to problematično.