Manipulator / Homeopatska raziskava

Zdravnike zanimajo učinki zdravilstva

Staš Zgonik
MLADINA, št. 23, 9. 6. 2011

Glede na razpravo o homeopatiji, ki je zadnje tedne potekala na Mladininih straneh, smo bili neprijetno presenečeni, ko smo izvedeli, da v okviru Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete v Mariboru poteka raziskava Subjektivna ocena zdravstvenega stanja in zadovoljstvo s homeopatijo ter primerjava ocen iz različnih držav.
Sodelujoči v raziskavi naj bi po nekaj obiskih pri homeopatu izpolnili vprašalnik o zadovoljstvu z »zdravljenjem«. Gre za raziskavo, ki bo glede na zasnovo in vzorec zagotovo dala pozitivne rezultate, to pa bi utegnilo povzročiti dodatno neupravičeno zatekanje k homeopatiji. Četudi vse kakovostne znanstvene raziskave kažejo, da homeopatija ni nič učinkovitejša od placeba, je že sam učinek placeba lahko dovoljšen, da se bolnikovo počutje občutno izboljša. Če o učinkih homeopatije povprašate ljudi, ki so se samoiniciativno odločili za obisk pri homeopatu, boste neizogibno dobili pristranske odgovore.
Vodja raziskave dr. Janko Kersnik poudarja, da gre za opazovalno raziskavo, ne pa za randomizirano dvojno slepo klinično raziskavo, taka raziskava pa ima v znanstvenem svetu, kot pravi, neznaten pomen. Tudi sam se zaveda, da gre po vsej verjetnosti pričakovati pozitivne rezultate, ki bodo govorili o učinkovitosti homeopatije. »Kot raziskovalca me zanima vsak fenomen, ki se pojavlja v družbi. In če rečemo, da približno 6 odstotkov Slovencev obiskuje takšne zdravilce, zdravnike družinske medicine seveda zanima, kaj si o tem mislijo.« Skratka, želijo ugotoviti, kaj je pri homeopatiji dobrega, kar bi lahko pomagalo tudi bolnikom, ki v to ne verjamejo in ki se samoiniciativno ne zatekajo po pomoč k homeopatom. »Mogoče bomo dobili odgovor, da ljudje cenijo, da se jim homeopati bolj posvetijo, da jih ne obremenjujejo s tem, kaj jim plača Zavod za zdravstveno zavarovanje in česa ne,« pravi Kersnik, ki poudarja, da sam uporabi homeopatije nasprotuje, ker nima dokazanega učinka. »Kljub temu pa tistega, ki jo uporablja, ne bom imel za manjvrednega.«
Komisija za medicinsko etiko (KME) je raziskavo odobrila. Kot pravi njen predsednik dr. Jože Trontelj, sicer nasprotnik homeopatije, bi bilo neprimerno, če bi soglasje zavrnili zaradi nestrinjanja z zdravljenjem. »Zaradi izpolnjevanja vprašalnikov ne bo nihče pretrpel neupravičene škode.« A hkrati poudarja, da se s tem nikakor ne odpovedujejo negativnemu mnenju o bioloških učinkih te in drugih zvrsti neakademskega zdravilstva. »Na naših tleh homeopatije do pred nekaj desetletji skoraj ni bilo, zdaj pa je med nami in se vse bolj uveljavlja. To je realnost, ki jo moramo priznati.« Po njegovih besedah izsledki raziskave ne bodo govorili o učinkovitosti homeopatije, temveč zgolj o subjektivnih ocenah pacientov, taka raziskava pa niti etično niti metodološko načeloma ni sporna.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Staš Zgonik
MLADINA, št. 23, 9. 6. 2011

Glede na razpravo o homeopatiji, ki je zadnje tedne potekala na Mladininih straneh, smo bili neprijetno presenečeni, ko smo izvedeli, da v okviru Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete v Mariboru poteka raziskava Subjektivna ocena zdravstvenega stanja in zadovoljstvo s homeopatijo ter primerjava ocen iz različnih držav.
Sodelujoči v raziskavi naj bi po nekaj obiskih pri homeopatu izpolnili vprašalnik o zadovoljstvu z »zdravljenjem«. Gre za raziskavo, ki bo glede na zasnovo in vzorec zagotovo dala pozitivne rezultate, to pa bi utegnilo povzročiti dodatno neupravičeno zatekanje k homeopatiji. Četudi vse kakovostne znanstvene raziskave kažejo, da homeopatija ni nič učinkovitejša od placeba, je že sam učinek placeba lahko dovoljšen, da se bolnikovo počutje občutno izboljša. Če o učinkih homeopatije povprašate ljudi, ki so se samoiniciativno odločili za obisk pri homeopatu, boste neizogibno dobili pristranske odgovore.
Vodja raziskave dr. Janko Kersnik poudarja, da gre za opazovalno raziskavo, ne pa za randomizirano dvojno slepo klinično raziskavo, taka raziskava pa ima v znanstvenem svetu, kot pravi, neznaten pomen. Tudi sam se zaveda, da gre po vsej verjetnosti pričakovati pozitivne rezultate, ki bodo govorili o učinkovitosti homeopatije. »Kot raziskovalca me zanima vsak fenomen, ki se pojavlja v družbi. In če rečemo, da približno 6 odstotkov Slovencev obiskuje takšne zdravilce, zdravnike družinske medicine seveda zanima, kaj si o tem mislijo.« Skratka, želijo ugotoviti, kaj je pri homeopatiji dobrega, kar bi lahko pomagalo tudi bolnikom, ki v to ne verjamejo in ki se samoiniciativno ne zatekajo po pomoč k homeopatom. »Mogoče bomo dobili odgovor, da ljudje cenijo, da se jim homeopati bolj posvetijo, da jih ne obremenjujejo s tem, kaj jim plača Zavod za zdravstveno zavarovanje in česa ne,« pravi Kersnik, ki poudarja, da sam uporabi homeopatije nasprotuje, ker nima dokazanega učinka. »Kljub temu pa tistega, ki jo uporablja, ne bom imel za manjvrednega.«
Komisija za medicinsko etiko (KME) je raziskavo odobrila. Kot pravi njen predsednik dr. Jože Trontelj, sicer nasprotnik homeopatije, bi bilo neprimerno, če bi soglasje zavrnili zaradi nestrinjanja z zdravljenjem. »Zaradi izpolnjevanja vprašalnikov ne bo nihče pretrpel neupravičene škode.« A hkrati poudarja, da se s tem nikakor ne odpovedujejo negativnemu mnenju o bioloških učinkih te in drugih zvrsti neakademskega zdravilstva. »Na naših tleh homeopatije do pred nekaj desetletji skoraj ni bilo, zdaj pa je med nami in se vse bolj uveljavlja. To je realnost, ki jo moramo priznati.« Po njegovih besedah izsledki raziskave ne bodo govorili o učinkovitosti homeopatije, temveč zgolj o subjektivnih ocenah pacientov, taka raziskava pa niti etično niti metodološko načeloma ni sporna.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Če bo ta reforma padla, nikjer ne piše, da naslednja ne bo vsebovala 42 let delovne dobe«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Odločilni glas glede objave Epsteinovih dosjejev

Demokratska kongresnica Adelite Grijalva je pripravljena 

»Vsak poskus cenzure je zavržna izraba moči«

Cankarjeva nagrada je našla nov dom v Ljubljani