»Z vsakim letom se počutiš bolj nemočnega«

Pisati tak klasičen rodil-se-je-v in njegova-prva-odprava-je-bila profil bi bila dvojna nespametnost. Po eni strani lahko v etru kak tak poskus pribeležimo tako rekoč vsak mesec, po drugi pa so vsi po vrsti itak že vnaprej obsojeni na neuspeh …, saj tako indianajonesovske življenjske zgodbe, skupaj z vsemi streljanji s pirati, razminiranji Bosne ter zbiranji impresivnih vsot za žrtve potresa, preprosto ni mogoče pravično spraviti v nobeno obstoječo medijsko formo. Razen morda v serijo romanov. Zato smo se odločili, da se bomo na teh straneh osredotočili samo na tisto, kar je ta čedno razbrazdani dinamo socialnoozaveščene avanturistike doživel v preteklem letu.
Leto 2007 se je za njegov objektiv začelo v temni ruski hosti, kjer je pri minus petindvajsetih stopinjah opazoval, kako sedemletne fantiče počasi in metodično spreminjajo v ubijalske mašine, kakršne bodo nekoč sprejete v ruske specialne enote SPECNAZ. A ta zgodba ima predzgodbo izpred treh let, ko je Arne Hodalič z rusko-korejsko mafijo z motornimi žagami rezal luknje v led, da se je lahko potapljal in nabiral posebne morske kumare, ki jih na Kitajskem po nekaj sto dolarjev za kilogram prodajajo kot ultimativne afrodiziake … A tudi ta zgodba ima svojo predzgodbo, namreč ko se je Arnetov prijatelj – nekoč desna roka glavnega mafijoza, po zgodbi katerega so posneli Francosko navezo, danes francoski novinarski težkokategornik in avtor priznanih knjižnih študij o šestdesetih – v nekem lokalu po naključju tepel na strani rusko-korejske mafije proti policiji … Ampak če bomo hoteli vsaj omeniti vse te kolosalne predzgodbe, ne bomo spet nikamor prišli – zato si dajmo kar takoj na začetku odvezo in se osredotočimo na Genadija Korotajeva, ki fantiče, stare od sedem do sedemnajst let, s čisto pravim orožjem v rokah uči ubijati in umirati za Mater Rusijo.

Piše Jure Aleksič