Intervju
Kaj vas žene, da ste tako zelo produktivni?
Hm, gre za neki gon, neko težnjo, ki je v človeku in ki te vleče, da bi delal kar naprej. Morda je to tudi neki odpor proti ministrstvu za znanost, ki je po upokojitvi kar naprej zavračalo moje raziskovalne projekte. Mogoče gre pa tudi za strah pred smrtjo, kaj pa veš. S tem namreč dokazuješ sebi in drugim, da si živ.
Je mogoče vašo aktivnost povezati tudi s tem, da ste se dolga leta profesionalno ukvarjali prav s proučevanjem ustvarjalnosti?
S tem sem se res veliko ukvarjal. Tudi v eni od svojih naslednjih knjig bom izdal čisto konkretne ustvarjalne naloge za otroke in mladino. Ena od nalog recimo prikazuje hišo in dva hriba, otrok pa bo moral narisati, kako vidi hišo z enega hriba in kako z drugega. S tem bo samega sebe preusmeril v drug položaj in pokazal plastičnost svojega duha. Projekt sem že večkrat prijavil ministrstvu za znanost in so mi ga zavračali, sam pa ga brez podpore nisem mogel empirično raziskovati. Ker pa naloge izhajajo iz principov, ki so že empirično preverjeni, bom zdaj sam izdal le zbirko nalog.
Zakaj so vam pravzaprav zavrnili ta projekt?
Ko sem imel 40 let delovne dobe, sem se upokojil. Takrat sem se že eno leto ukvarjal z nekim triletnim projektom, ki sicer ni bil povezan z ustvarjalnostjo otrok, temveč je šlo za psihosocialno temo o reakciji Slovencev na družbene razmere, delali pa smo skupaj z dr. Muskom in dr. Poličem. A takoj, ko sem se upokojil, so mi projekt prekinili. Ker ga sam nisem mogel nadaljevati, sem potem pripravil temo o ustvarjalnosti otrok. Vsako leto sem jo vlagal in vsako leto so mi jo zavrnili. Razlog je bil vedno isti. Temo so mi zavračali, ker nisem bil v delovnem razmerju. V delovnem razmerju nisem bil, ker sem upokojen. Upokojen pa sem, ker sem prestar. Če povežemo prvi in zadnji člen, torej dobimo pravi razlog. In ta je čisto birokratski. Rekli so mi recimo, da nimam več številke raziskovalca. Vsak raziskovalec ima namreč številko, in ko se upokojiš, ta postane neveljavna. Stari raziskovalci smo torej tudi izbrisani. Telefoniral sem na znanstveni inštitut Filozofske fakultete in so mi rekli, da številke niso izbrisane, temveč le zamrznjene. A kakšna je razlika?
Piše Vanja Pirc