So bili 4 milijoni evrov koristno porabljeni?

Za premiera Janeza Janšo so rezultati referenduma pokazali, da so volivci v velikanski večini podprli vladni predlog. Z rezultati sta zadovoljna tudi predsednika koalicijskih NSi in SLS Andrej Bajuk in Bojan Šrot. Za opozicijske voditelje pa rezultati kažejo, da je bil referendum napaka ter da se vlada s takimi vprašanji ne bi smela igrati.

Prvi podatki kažejo, da so volivke in volivci v velikanski večini podprli predlog pokrajin, je v komentarju izidov referenduma dejal Janez Janša. Premier je še posebej vesel izida v Ljubljani, kjer je večina podprla predlog, da Ljubljana dobi status pokrajine. Glede volilne udeležbe pa je dejal, da odločajo tisti, ki na referendum pridejo.

Po besedah premiera podrobnejše analize neuradnih izidov kažejo, da se je najvišja "pokrajinska identiteta" izrazila v tistih prihodnjih pokrajinah, ki jim nekateri najbolj nasprotujejo, to so Koroška, Posavje, Vzhodna Štajerska, Savinjsko-šaleška in nekatere druge. "Pri teh je ta pokrajinska pripadnost najmočnejša, kar je pomemben dejavnik pri regionalizaciji," je dejal.

Kot je pojasnil, bo vlada zdaj izide podrobneje analizirala, "še posebej na ljubljanskem področju", nato pa bo pripravila posodobljen zemljevid pokrajin. "Glede na to, da je zagotovo v vsaj desetih izmed 13 predlogov pokrajin podpora predlogu velika, bo to relativno enostavno. Mislim, da ne bom pretiraval, če rečem, da smo takšen predlog sposobni pripraviti v nekaj dneh in ga poslati v parlamentarno proceduro," je dejal Janša. Ob tem je tudi napovedal, da bo Osrednjeslovenska pokrajina, ki na referendumu ni dobila podpore, v novem posodobljenem zemljevidu razdeljena v dve pokrajini, kar je tudi predlog tamkajšnjih občin.

Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar je po referendumu ocenil, da so najvišji rezultati v tistih okoljih, ki iz razvojnega vidika najbolj potrebujejo pokrajine oz. najbolj občutijo manko pokrajin. "Verjamem, da se bo mogoče po tem referendumu bistveno lažje osredotočiti na vsebinski del," je pojasnil minister. Pokrajinska zakonodaja je po njegovih besedah v vsebinskem delu v celoti pripravljena. Žagar je pojasnil, da so še odprta tri, štiri vprašanja, ki pa jih je po njegovem mnenju mogoče hitro zapreti.

Predsednik NSi Andrej Bajuk je dejal, da bo zadovoljen z vsakim izidom. Kot je dodal, so zato tudi podprli referendum, saj menijo, da mora vlada prisluhniti ljudem. Nizko volilno udeležbo pripisuje naravi posvetovalnega referenduma ter tudi lepemu vremenu.

Po besedah predsednika SLS Bojana Šrota je očitno, da so se ljudje odločili za pokrajine. Po njegovem mnenju tisti, ki na volitve ali referendum ne gredo, prepustijo odločitev tistim, ki se jih udeležijo. Osebno je Šrot sicer nad nizko udeležbo na referendumu razočaran. Prav tako pa je bil razočaran nad tem, da so nekateri vnaprej pozivali k bojkotu referenduma, ki je po njegovo vendarle izraz demokracije.

Za predsednika DeSUS Karla Erjavca "nizka udeležba na pokrajinskem referendumu je gotovo jasno sporočilo ljudi, naj takšne stvari uredi politika, se pravi politične stranke, ki so v državnem zboru". Erjavec je takšno udeležbo sicer pričakoval. Kot je pojasnil, pokrajine tako ali tako niso bile strankina prioriteta. "Smo pa veseli, da smo iz tega referenduma v bistvu prispevali k temu, da je bil dosežen dogovor za draginjski dodatek za upokojence," je poudaril Erjavec. Brez dveh glasov poslanske skupine DeSUS po njegovem mnenju tudi referenduma ne bi bilo.

Predsednik opozicijske SD Borut Pahor je ocenil, da si vlada ni zaslužila, da je bila kaznovana z nizko udeležbo za vse, kar je dobrega storila za napredek pri pripravi pokrajinske zakonodaje. "S to zares veliko napako je vlada naredila več škode kot koristi temu projektu," meni Pahor.

Odločitev vladajoče koalicije za referendum je bila po Pahorjevo sicer napaka. "To je jasen signal, da je treba dati času čas in spet oblikovati nek konsenz," pravi prvak SD. Po njegovih besedah bi bilo leto 2009 idealen čas za to, da bi končali ta skupen projekt.

"Želim si, da se vlada ne bi odločala za še eno napako. To bi bila namreč ponovitev napake, ko je šla na referendum," je govorice o avgustovski izredni seji državnega zbora, na kateri naj bi DZ vseeno sprejel manjkajočo pokrajinsko zakonodajo, komentiral Pahor. Taka poteza bi po mnenju Pahorja dodatno ranila projekt regionalizacije in možnost konsenza okoli tega vprašanja. "Vladi močno odsvetujem ta manever," je dejal Pahor, ki meni, da bi moral paket pokrajinske zakonodaje počakati na naslednji mandat.

V LDS nizko volilno udeležbo na pokrajinskem referendumu ocenjujejo kot "izjemno pomembno lekcijo tej vladi", je po neuradnih rezultatih referenduma zapisala predsednica LDS Katarina Kresal. "Za ceno lastnega uspeha na volitvah je bila vladajoča koalicija pripravljena ogroziti uspeh Slovenije v prihodnje. Tega ji javnost jeseni ne bo oprostila."

"Volivci so vladi z nizko volilno udeležbo jasno dali vedeti, naj jih vprašajo kaj bolj pametnega," je v izjavi za javnost zapisala Kresalova. Po njenem se namreč volivci zavedajo pomena odločitev o skupnih, splošnih interesih, "zato hočejo, da njihova beseda res nekaj velja".

Po besedah predsednika Zares Gregorja Golobiča so današnji rezultati dvoumni, ne pa tudi sporočilo. "Sporočilo je nedvoumno v smislu, da gre pri pokrajinah za tako resno vprašanje, da ga ni mogoče prepustiti političnim igricam. Ta referendum je bil predvolilna politična igrica," je ocenil Golobič.

Za predsednika SNS Zmaga Jelinčiča pa so volivci z volilno udeležbo, "ki je katastrofalno nizka", pokazali, da so proti pokrajinam in prav je tako. "Državljani nočejo, da bi se Slovenija delila, temveč želijo razvoj na drugačen način. Rezultat je "klofuta organizatorjem referenduma", je še povedal Jelinčič, ki meni tudi, da pokrajin ne bo. Po njegovo so volivci glasovali na zelo netransparenten način, "saj niso vedeli, o čem glasujejo.

Predsednik stranke Lipa Sašo Peče je dejal, da izid in udeležba na referendumu nakazujeta na jasno nezaupnico vladi Republike Slovenije, da smo "Slovenci jasno povedali, da se s tako neumnimi referendumi ne more z nami igrati nihče, in da je bil ta referendum izključno metanje denarja skozi okno". (STA)