"Pogovarjala sva se o skupnih temah, ki jih je bistveno več kot problemov, ki jih rešujemo, pa tudi o problemih," je pogovor povzel premier Janša. Premier je ocenil, da je "nekaj dobrih obetov" pri reševanju odprtih vprašanj meje, s katerimi se ukvarjata mešani komisiji, ki sta ju ustanovili vladi.
"Hrvaški predsednik je podprl vse napore, ki jih v zadnjem letu vlagamo v to, da odprta vprašanja rešimo tudi s pomočjo skupnih komisij in da tista vprašanja, kjer smo že prišli blizu, izven teh mejnih vprašanj zapremo v čim krajšem času, tukaj je nekaj dobrih obetov," je povedal Janša.
"Z ustanovitvijo obeh mešanih komisij je ves proces dobil smer iskanja rešitve, ki je prej še nismo raziskali, vse ostale poti smo že preverili in po 15 letih ugotovili, da ne gre. Upam, da bo sedaj rezultat pozitiven," je menil Janša.
Mesić je o tem povedal, da bosta poskušali komisiji z argumenti izvleči tisto, kar je mogoče takoj rešiti, težja vprašanja pa pustiti za drugo priložnost, morda arbitražo. To ni bilo srečanje, na katerih bi govorili o konkretnih vprašanjih, to je bilo bolj prijateljsko srečanje, je sicer dejal Mesić.
Hrvaški predsednik je tudi posebej opozoril na uvedbo vinjet v Sloveniji in poudaril, da mu je Janša zatrdil, da ta ukrep ne bo trajen, saj se pričakuje uvedba satelitskega cestninjenja. "Dela se na tem, da se bo vsako vozilo spremljalo satelitsko. Kdor se bo več vozil, bo več plačal," je povedal Mesić in dodal, da se mu zdi to dobra rešitev.
Premier Janša je k temu dodal, da bi Slovenci, ki prav te dni veliko potujejo po Hrvaškem, tudi na Hrvaškem raje plačali 35 evrov za polletno vinjeto, kot imeli sedanji sistem. Za večino uporabnikov avtocest so vinjete bolj pravične od prejšnjega cestinjenja, poleg tega pa so na voljo tudi druge ceste, ne le avtoceste, je premier zavrnil hrvaške očitke, da vinjete niso pravičen ukrep in da niso zmanjšale gneče na cestah.
Slovenski premier je po srečanju s hrvaškim kolegom vnovič komentiral tudi vpliv problemov med državama na približevanje Hrvaške Evropski uniji. "Mislim, da je od trenutka, ko je bil rešen problem zaščitne ekološko-ribolovne cone, zagotovo ves proces stopil v fazo, ko je mogoče ločevati obe temi," je poudaril premier Janša.
Minister Rupel je v Parizu, kjer se skupaj s predsednikom vlade Janšo udeležuje vrha ustanovitve Unije za Sredozemlje, znova odgovarjal tudi na vprašanja hrvaških novinarjev, ali bo Slovenija ovirala napredek Hrvaške na poti v EU. "Ne poznam nobenih takšnih komentarjev. Slovenija ni nikoli nič ovirala in ne misli ovirati," je poudaril in dodal, da je v uniji pač tako, da morajo vsi spoštovati pravni red.
Hrvaška cilja, da bi vseh 35 poglavij v pristopnih pogajanjih z EU odprla do konca tega leta pod francoskim predsedstvom, ki ji je pri tem obljubilo vso podporo. Prva pristopna konferenca za Hrvaško pod francoskim predsedstvom naj bi bila že konec julija, predvidoma 25. julija v Bruslju, ko naj bi Hrvaška odprla in zaprla po eno poglavje.
Minister Rupel je odgovoril tudi na vprašanje hrvaških novinarjev, ali bo Unija za Sredozemlje Hrvaški pomagala, da prej postane članica EU. "Neposredne povezave ne vidim. Unija za Sredozemlje ponuja možnost urejanja zelo pomembnih problemov, tudi tistih, povezanih z ribolovom, na kretativen in konstruktiven način," je odgovoril. Članstvo Hrvaške v tej uniji je "porok, da bomo skupaj urejali probleme", je sklenil minister. (STA, mh)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.