Pazite, kaj govorite

Če ste se odločili, da se odpravite na ppotovanje do Kitajske in dogodek OI spremljate v živo, se pripravite na nemalo nevšečnosti. Kot za Kitajce obstajajo pravila in navodila, kako se obnašati pred turisti, obstajajo tudi pravila, kako naj se tujec obnaša v deželi gostiteljici OI. Ena od “prednosti”, ki vam bo preprečila, da zaidete v takšne in drugačne težave, je vsekakor znanje jezika. Če ste slučajno eden od tistih nadebudnežev, ki se že nekaj časa pripravljajo na pot na Kitajsko in se učijo osnov kitajskega jezika, vsekakor pazite kaj govorite.

Kitajska vlada je poostrila nadzor nad tujci, kar dokazuje tudi poostren postopek za pridobitev ali podaljšanje vizuma za vse, ki tukaj delamo ali študiramo. Po vseh zahtevanih dokumentih in predolgem čakanju v vrstah na uradu za izdajo vizumov, sledi še desetminutni pogovor v polomljeni angleščini z uslužbencem, ki ga seveda nadzira uslužbenec z višjega položaja, ki ponavadi ne govori angleškega jezika in je poleg predvsem zato, da vas ustrahuje. Vprašanja je treba pazljivo poslušati, da sploh veš kaj hočejo izvedeti, omejena pa so na par glavnih tem, ki jih zanimajo. Tujce seveda terorizirajo in mnogokrat postavljajo ista vprašanja ( Kaj počneš na Kitajskem, kako se imenuje ulica, kjer delaš - v kitajščini seveda, kdo so tvoji šefi, kako dolgo si že na Kitajskem,…in podobno). Odgovori morajo biti vedno isti. Če ste eden od tistih srečnežev, za katere so se uslužbenci PSB (Public Security Bureau) odločili, da niso potencialni terorist ali netilci demonstracij in ste res le kar trdite, se pravi učitelj angleškega jezika ali študent njihovega cenjenega jezika, si lahko oddahnete in se čez en teden, z večjim kupčkom denarja kot pred OI, vrnete po vizum.

Turiste in kratkotrajne obiskovalce Kitajske bo najverjetneje nadziralo osebje hotela, kjer se bodo nastanili. Vlada je uvedla nadzor nad uporabo interneta, komentiranje dela kitajske vlade ni priporočljivo, prav tako ne debatiranje o spoštovanju človekovih pravic na Kitajskem, sploh pa ne omenjajte FG, organizacije, ki sebe imenuje kot meditacijsko, v bistvu pa so njeni privrženci usmerjeni protikomunistično in so velik tabu na Kitajskem. O tej organizaciji ne iščite informacij na internetu, z ljudmi se ne pogovarjajte o njej, če pa k vam pristopi nekdo, ki hoče napeljati pogovor nanjo, raje molčite in ne komentirajte ničesar. Nespoštovanje človekovih pravic na Kitajskem opazijo le tujci, Kitajci se s tem ne obremenjujejo, niti ne mislijo, da so kakorkoli omejeni, saj ne poznajo drugačnega življenja. Navajeni so živeti pod komunistično vlado in človekove pravice, kot jih definiramo mi, so za njih španska vas.

Pred nekaj dnevi je v Tianjin prispela olimpijska bakla. Tisti, ki so zgodaj v petek zjutraj odločili pogledati dogodek, so bili nič drugega kot razočarani. Kitajska vojska in policisti so imeli popolen nadzor, ukazovali so ljudem kje smejo stati, kaj morajo vzklikati in kako se morajo obnašati. Navdušenje nad prihodom olimpijskega ognja je takoj ugasnilo.

Vendar ne pozabimo, Kitajska je gostiteljica OI, pravila in navodila Kitajcem, kako se obnašati v času svetovnega dogodka, so prilagojena kulturi zahodnega človeka, torej se lahko tudi mi izogibamo temam, ki so na Kitajskem sporne in včasih držimo jezik za zobmi. Demonstracije, protesti in podobni problemi, ki pestijo in skrbijo Kitajsko, so delno zajezeni s cenzuro interneta in nadzorom nad tujci. Ali vlada dejansko lahko prepreči neprijetnosti, bo pokazal čas med in po olimpijadi.