V skladu s predlogom, ki ga je francosko predsedstvo EU pripravilo v luči zapletov z ratifikacijo Lizbonske pogodbe, bi skupnega komisarja imele na primer Avstrija in Nemčija, Velika Britanija in Irska ter države Beneluksa. Če Lizbonska pogodba ne bo ratificirana do julija 2009, bo še naprej veljala Pogodba iz Nice, ki predvideva zmanjšanje števila komisarjev, ko prevzame naloge prva Evropska komisija po širitvi EU na 27 članic. Nova komisija bo položaj prevzela novembra 2009, s tem da mora biti število komisarjev znano že poleti. Natančnega števila komisarjev Pogodba iz Nice ne predvideva, največkrat pa se omenja število osemnajst.
Avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik je predlog že zavrnila. "To ne more biti resen predlog," je dejala. "Francosko diplomacijo mnogo preveč cenim, da ne bi verjela, da je ideja polovičnega komisarja le slaba poletna šala," je po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA še dodala vodja avstrijske diplomacije.
Vprašanje zmanjšanja števila komisarjev oziroma z drugimi besedami, katere države bodo ostale brez komisarjev, je politično zelo kočljivo. Voditelji držav in vlad EU si po poročanju Die Welta zagotovo ne želijo o tem odločati šele na vrhu junija 2009, saj se zavedajo, da bo morebiten spor glede komisarjev še dodatno poglobil krizo v EU, ki jo je povzročila zavrnitev ratifikacije Lizbonske reforme na referendumu na Irskem junija letos.
Francosko predsedstvo EU tako že sedaj intenzivno pripravlja predloge, hkrati pa pritiska na irsko vlado, da najkasneje spomladi 2009 izvede nov referendum, še piše časnik. Če bodo namreč Irci še pravočasno potrdili Lizbonsko reformo, bo ostalo število komisarjev do leta 2014 nespremenjeno.
Lizbonska pogodba namreč predvideva, da se število komisarjev zmanjša šele po imenovanju naslednje komisije, tj. leta 2014, in sicer s sedanjih 27 na petnajst. (STA, mh)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.