Obletnica napadov 11. septembra 2001

  Američani se bodo tragedije spomnili z minuto molka ob 8.46 po newyorškem času, obletnica pa bo tokrat potekala tudi v luči ameriške predsedniške tekme.

V najhujšem terorističnem napadu v zgodovini ZDA sta se 11. septembra 2001 dve ugrabljeni letali v zgolj nekajminutnem razmiku zaleteli v stolpnici WTC v New Yorku, tretje je kasneje treščilo v Pentagon, četrto pa je strmoglavilo v Pensilvaniji. Skupaj je umrlo skoraj 3000 ljudi.

Na kraju, kjer sta nekoč v New Yorku stala dvojčka Svetovnega trgovinskega centra (WTC), bo tako kot vsako leto tudi danes potekala spominska slovesnost. T.i. Ground Zero pa letos vendarle ne bo več zgolj odprta rana, saj so na tem mestu malo pred sedmo obletnico končno postavili prvi steber, ki bo služil prihodnjemu spominskemu obeležju za 2750 smrtnih žrtev napada.

Hkrati na kraju, kjer so napadi za seboj pustili ogromen krater, še vedno stojijo le jekleni nosilci, ki bodo del temeljev za 541 metrov visoki Stolp svobode, naslednika dvojčkov WTC. Za tri ostale načrtovane stolpe še vedno potekajo zgolj izkopavanja. Obnova kraja napadov v New Yorku, ki naj bi bila zaključena do 10. obletnice napadov, tako zaradi administrativnih, logističnih in finančnih zapletov še vedno zamuja, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Slovesnosti v New Yorku se bosta udeležila tudi demokratski in republikanski predsedniški kandidat Barack Obama in John McCain, ki sta za to priložnost sklenila premirje v srditi bitki pred volitvami 4. novembra. "Prihajamo vsi skupaj, ne kot republikanci ali demokrati, temveč kot Američani," sta v neobičajni skupni izjavi, objavljeni ob obletnici, zapisala tekmeca za Belo hišo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Čeprav ameriške volivce letos najbolj skrbijo gospodarske težave, je 11. september 2001 še vedno ključno vprašanje politične kredibilnosti, navaja AFP. ZDA so namreč po teh napadih vendarle sprožile invaziji na Afganistan in Irak, kjer še vedno bijejo vojno.

Prav Afganistan v zadnjih mesecih znova postaja prvo prizorišče vojne proti terorizmu. ZDA so skupaj z zaveznicami s ciljem strmoglaviti talibanski režim in uničiti zatočišča teroristične mreže Al Kaida manj kot dva meseca po 11. septembru 2001 zasedle to državo z 32 milijoni prebivalcev.

A skoraj sedem let po invaziji kljub navzočnosti okoli 70.000 Natovih vojakov in koalicijskih sil, ki jih vodijo ZDA, talibanski upor še vedno traja, v zadnjem času pa se mu je celo uspelo reorganizirati in okrepiti, predvsem na jugu države in na obmejnih območjih v Pakistanu.

ZDA obenem še vedno ni uspelo povsem ustaviti nasilja v Iraku, na katerega so skupaj z zaveznicami v imenu vojne proti terorizmu ofenzivo sprožile marca 2003. Al Kaida, ki naj bi bila v tej državi odgovorna za izbruh nasilja med suniti in šiiti, ima po navedbah AFP še vedno precejšnje zmožnosti delovanja, predvsem s samomorilskimi napadi.

Vprašanje še vedno delujoče Al Kaide visi tudi nad ameriškim predsednikom Georgeom Bushem, ki ima sedaj zaradi iztekajočega se mandata manj kot pet mesecev časa za izpolnitev svoje obljube, da bo vodjo mreže Osamo bin Ladna ujel "živega ali mrtvega", navaja AFP.

S prijetjem bin Ladna bi Bush, ki se danes sooča z rekordno nepriljubljenostjo, verjetno pridobil nekaj podpore. Če pa bo ob njegovem odhodu iz Bele hiše 20. januarja 2009 teroristični vodja še vedno na begu, bo to verjetno obveljalo za enega večjih neuspehov Busha, katerega predsedovanje je osem mesecev po prevzemu položaja dokončno zaznamovalo porušenje dvojčkov WTC.

Dogodki, ki so se v ZDA zgodili pred sedmimi leti, danes določajo ameriški vsakdan. Kot omenjeno, sta jim sledili dve vojni, Američane pa so zaznamovali tudi na manj pomembnih, vsakodnevnih področjih - med drugim se morajo sezuvati na letališčih in tekočine pred vstopom na letala spravljati v prozorne vrečke, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kljub temu 11. september 2001 - ki ni več včeraj, ni pa še zgodovina - danes dojemajo z nezmotljivo distanco, nekateri pa tudi menijo, da je sedem let dovolj za nov začetek. (STA, bl)