Bo kongres odobril 700 milijard za odpravo krize?

Ameriški predsednik George Bush je razočaran nad neuspehom predloga zakona o reševanju finančne krize v predstavniškem domu, vendar napovedal, da se bodo prizadevanja za izhod iz krize nadaljevala. Po njem naj bi kongres odobril 700 milijard dolarjev, s katerimi bi vlada lahko odkupovala slabe naložbe finančnih podjetij v vrednostne papirje, podprte s hipotekarnimi posojili. Predstavniški dom je namreč v ponedeljek malce presenetljivo zavrnil kompromisni predlog, o katerem so se pogajalci obeh domov kongresa dogovorili v nedeljo skupaj z Belo hišo. Proti predlogu je glasovalo 228 poslancev, za pa le 205. Za predlog je glasovalo 140 demokratov, proti pa 133 republikancev in demokrati so za neuspeh obtožili pripadnike predsednikove stranke. Indeks Dow Jones je na koncu dneva zaradi tega zgrmel za 777 točk, kar je celo več od prvega dne poslovanja po terorističnih napadih 11. septembra, ko je ta indeks padel za 684 točk.

V torek ponovnega glasovanja o predlogu zakona ne bo zaradi judovskega novega leta. Senat bi moral o predlogu glasovati v sredo. V senatu naj bi bilo dovolj podpore za potrditev, kar bi potem povečalo pritisk na predstavniški dom, ki bi lahko ponovno glasoval v četrtek. Pritisk je bil sicer že v ponedeljek, ko so v kongresu med glasovanjem spremljali padanje Dow Jonesa. Na Wall Streetu pa so obratno opazovali potek glasovanja v predstavniškem domu in ko je postajalo jasno, da bo predlog propadel, so začeli indeksi drseti še globlje.

Nemudoma po glasovanju se je v Washingtonu in po ZDA začela vojna za to, kdo je kriv. V volilnem letu si namreč nihče brez potuhe drugega noče naložiti odgovornost za potrditev 700 milijard dolarjev vrednega in med večino Američanov nepriljubljenega paketa za reševanje krize. Večine Američanov doslej še ni nihče uspel prepričati, da ne gre več za reševanje pokvarjenih direktorjev z Wall Streeta, ampak za preprečitev gospodarske krize, v kateri bodo poraženi vsi. V ponedeljek se je tudi sesula spletna stran predstavniškega doma kongresa, ker so poslanci od svojih volivcev dobili na milijone elektronskih sporočil, ki so jih svarili pred podporo predlogu zakona.

Republikanski predsedniški kandidat John McCain je glede krize v nezavidljivem položaju, s svojimi postopki pa si ni veliko pomagal. Ko je bila kriza na višku je najprej trdil, da so gospodarski temelji zdravi, nato čez nekaj dni obrnil ploščo in začel biti plat zvona ter začasno prekinil kampanjo. Demokrat Barack Obama se je v času krize držal nazaj, McCaina kritiziral, da mora biti sposoben opravljati več nalog hkrati, in ga obtožil, da je miniral pogajanja v kongresu z vnašanjem predsedniške kampanje.

Finančni minister Henry Paulson je v ponedeljek po izrednem srečanju Bushevih svetovalcev v Beli hiši novinarjem dejal, da bodo morali sestaviti predlog, ki bo hitro sprejet. Obljubil je, da bo ministrstvo uporabilo vsa orodja za omilitev krize, ki jih ima na voljo, vendar pa ta niso zadostna brez zakona. Ponovno je povedal, da ne gre za reševanje finančnih podjetij, ki so sprejela slabe odločitve, ampak bodo posledice kreditne stiske brez ukrepanja kmalu začeli čutiti vsi Američani. Paulson je pred tednom dni kongresu predlagal, da nemudoma dobi 250 milijard dolarjev, 100 milijard pa še, če bo predsednik Bush odločil, da so potrebne. Preostalih 350 milijard naj bi se posebej potrjevalo kasneje po potrebi. Demokrati so dosegli, da se po petih letih izvajanja načrta pogleda, kdo je imel od tega korist, in ta bo moral dobičke vrniti v proračun. Kongresniki obeh strank so ob nasprotovanju administracije dosegli, da se direktorjem podjetij, ki prejmejo državno pomoč omejijo plače in bonusi. Vsaka kompenzacija direktorjem v podjetjih, ki dobijo najmanj 300 milijonov dolarjev od države, bo prek 500.000 dolarjev na leto dodatno obdavčena. Dogovor predvideva tudi, da se lahko vlada pogaja na strani posojilojemalcev, da s posojilodajalci dosežejo znižanje obrokov odplačil hipotekarnih posojil. Demokratom pa ni uspelo doseči, da bi uzakonili enako pravico za sodišča. (STA, mh)