Druga stran medalj

Hrvati ne vedo več ali imajo z letošnje paraolimpijade dve zlati medalji ali nobene. Mediji so polni različnih izjav, člankov in težkih obtožb na račun paraolimpijke Antonije Balek.

Najprej nas je atletinja presenetila z izjavo, da ji je njen trener Ivica Jakeljić grozil s smrtjo zaradi delitve denarne nagrade na člane olimpijske ekipe. Nekaj dni po tem pa je Antonijin brat izjavil, da njegova sestra sploh ni invalidka in invalidskega vozička ne potrebuje, saj jo je on sam videl hoditi. Bratovo izjavo je potrdil, sicer anonimno, zdravnik nevrolog, pri katerem se Balekova zdravila, in dodal, da nikoli ni videl dokumentacije o njenih prometnih nesrečah ter da so njene zdravstvene težave psihološke narave.

Antonija in njen trener zanikata vse navedbe, tudi zadnjo, ki se je pojavila v časnikih, da je Balekova narkomanka. Dejstvo je, da so Antonijine medijske izjave zelo protislovne: enkrat pravi, da je imela tri prometne nesreče, drugič le dve, da je padla v komo, da sploh ni bila v komi. Pred kratkim je izjavila, da je bila članica hrvaških tajnih služb, potem je to demantirala, pravi, da je članica združenja obolelih z multiplo sklerozo, čeprav te bolezni nima…

Kontradiktorna športnica je pod ostrim očesom javnosti, proti njej so v paraolimpijskem odboru sprožili interno preiskavo, Balekova pa bo morala na dodatne zdravniške preglede.

Balekova je letos na paraolimpijskih igrah v Pekingu presenetila z dvema zlatima medaljama (met kopja in krogle) ter novim svetovnim rekordom in državnim rekordom. Zdaj je vprašanje, ali jo bomo še naprej gledali kot heroino in jo dajali za vzgled močne volje, vztrajnosti in poguma, ali pa bomo nanjo poskušali čim prej pozabiti in bomo upali, da mednarodna olimpijska in atletska zveza ne bosta zaradi parailimpijke kaznovali Hrvaško.