Bosna kot "defektna država"

V Bosni in Hercegovini se kljub podpisu stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z EU in uspešno izpeljanih lokalnih volitvah razmere zapletajo. Tako je bil z glasovi bošnjaških in hrvaških delegatov v parlamentarni skupščini BiH v ponedeljek zavrnjen predlog zakona o popisu prebivalstva v državi. Bošnjaški delegati so sicer za popis prebivalstva, vendar le pod pogojem, da popisovalci prebivalcev ne sprašujejo o njihovi narodnostni, verski ali jezikovni pripadnosti. Predstavniki hrvaških strank v BiH postavljajo nekoliko drugačen pogoj in hočejo popis šele po sprejemu amandmajev k sedanji ustavi BiH.

Po oceni predlagateljev iz Republike srbske, se hrvaške stranke v BiH bojijo, da bi po popisu, ki bi pokazal precej manjše število Hrvatov v BiH v primerjavi s popisom leta 1991, lahko izgubili status naroda. Hrvatov v BiH naj bi bilo danes okoli 440.000, kar pomeni, da se je njihovo število dejansko prepolovilo. Bošnjaki so po drugi strani proti popisu, ki bi ugotovil tudi narodnostno, versko in jezikovno pripadnost, ker so prepričani, da bi ti podatki lahko povzročili nove delitve v državi. V Republiki srbski na to gledajo drugače. Predlagatelj zakona Slobodan Šaraba je prepričan, da so Bošnjaki proti popisu zato, ker bi "pokazal pravo sliko, ne zgolj o žrtvah vojne, temveč tudi o vračanju beguncev". Popis bi namreč po njegovi oceni lahko potrdil, da so bošnjaški politiki pretiravali pri ocenah o žrtvah vojne, hkrati pa bi podatki pokazali, da se vračanje Hrvatov in Bošnjakov v Republiko srbsko odvija precej uspešnejše od vračanja Srbov v drugi del države, Federacijo BiH. Brez vprašanj o narodnostni in jezikovni pripadnosti in veri pa se zdi predlagateljem zakona o popisu povsem nesmiselno sploh izvajati popis, ki bi ostal brez vsebine.

Bosna pred novo krizo