Erik Valenčič

22. 1. 2009  |  Svet

Militarizacija vesolja

/media/www/slike.old/novice/intfrankslijper2.jpg

Retorika vojne zvezd je zaznamovala zadnje desetletje hladne vojne in hkrati tudi napovedovala konec tega obdobja. Ker bankrotirana Sovjetska zveza z vsemi svojimi notranjimi težavami ni mogla konkurirati ZDA pri oboroževanju vesolja, je bil kmalu razglašen konec tega dolgega ideološko-vojaškega spopada med vzhodom ter zahodom z zmagoslavljem slednjega. Ideja vojne zvezd je poniknila na smetišču človeške zgodovine, toda zdaj se po dveh letih zatišja ponovno vrača na površje. V zadnjih letih se je razplamtela tekma za vojaški nadzor vesolja, v katero je vpletenih vse več držav in v končni fazi tudi Evropska unija. Oboroževalna tekma se v glavnem odvija izven vidika svetovne javnosti.

Mednarodna nevladna organizacija Transnational Institute je pred kratkim objavila poročilo Od Venere do Marsa avtorja Franka Slijperja, s katerim smo se pogovarjali o problemu najnovejše svetovne oboroževalne tekme. Slijper je zaposlen kot višji raziskovalec pri nizozemskem mirovniškem inštitutu Campagne tegen Wapenhandel, kjer že vrsto let objavlja poročila o trgovini z orožjem ter svetovnih varnostnih vprašanjih za Amnesty International, UNICEF, Oxfam, TNI in medije.


Tekmovanje za nadzor nad vesoljem je potekalo že v času hladne vojne. Ti časi se po nekaterih prepričanjih vračajo. Je trenuten boj za vojaški nadzor vesolja odraz tega?

Pri uveljavljanju vojaških interesov že dobri dve desetletji prednjačijo ZDA, pa čeprav so leta 1967 veljale za glavnga pokrovitelja Sporazuma o vesolju (Outer Space Treaty), ki je predvideval uporabo vesolja za civilne namene. Zakaj je kasneje prišlo do takšnega preobrata v politiki ZDA?

Po navajanju poročila mednarodne mrežne organizacije Space Security ameriška vesoljska doktrina temelji na ohranjanju pravice ZDA, da v imenu nacionalnega interesa preprečijo tekmecem vstop v vesolje tudi s t.i. protivesoljskimi operacijami (counterspace operations). Sliši se skoraj kot preventivna vojna napoved, se strinjate?

Že, toda kaj konkretno lahko Obama spremeni na tem področju? ZDA so zapravile svojo priložnost leta 2006, ko je Bush vehementno zavrnil predlog Kitajske in Rusije, naj se vesolje uporablja v izključno civilne namene. Prav ti dve državi sta zdaj postali veliki tekmici ZDA pri militarizaciji vesolja.

Ena osrednjih točk zanimanja prihajajoče Obamove administracije je Afganistan. In tam Nato že vodi svojo prvo vesoljsko vojno, kot temu pravijo poveljniki ameriških zračnih sil. Za kaj pravzaprav gre tu?

V naši orbiti je okoli 400 satelitov in ZDA jih imajo več kot vse druge države skupaj. Potem so s tega vidika ZDA verjetno tudi najbolj ranljive?

Dobro, v ZDA so že pred letom 2007 obstajali načrti, da bi na svoje vesoljske postaje ter satelite namestili obrambne mehanizme vključno z izstrelki, ki bi lahko prestregli razne projektile in celo sestrelili druge satelite. Bodo zdaj to uresničili?

Čeprav se evropska javnost tega zelo malo zaveda, pa je dejstvo, da je tudi Evropska unija v zadnjih nekaj letih vstopila v tekmo nadziranja vesolja za vojaške namene. Kako to poteka?

Čemu ta tajnost?

V dokumentih Evropske komisije, ki se nanašajo na vesoljske programe, vse pogosteje naletimo na besedno zvezo 'dvojna uporaba'. Kaj to pomeni?

Francoski predsednik, Nicolas Sarkozy, je ob francoskem predvzemu šestmesečnega predsedovanja EU izjavil, da bo vesoljska politika ena izmed njegovih prioritet. Je zabeležil kakšen uspeh na tem področju?

Verhougenovi izjavi sta tudi v sozvočju z vojaško ter vesoljsko industrijo, ki močno lobirata Evropsko komisijo.

Kakšno vlogo v vsem skupaj igra Evropska vesoljska agencija?

Koliko denarja nas vse to stane?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.