Rutinirani nastop zvezdnikov “postpunk revivala”

Fenomen priljubljenosti t. i. indie rocka, glasbenega žanra, ki ga velika večina svetovnih glasbenih medijev v zadnjem času promovira brez večje razlage o njegovih značilnostih, se je v zadnjem desetletju povzpel na precej bizarno raven, saj se s to sintagmo pogostokrat označuje tudi glasbenike, ki v to kategorijo ne sodijo. Poimenovanje izvira iz osemdesetih let 20. stoletja, označuje pa glasbenike, ki delujejo avtonomno znotraj neodvisnih založb, kar se pogosto izraža v njihovi glasbi in svetovnih nazorih, posledično pa tudi občinstvu. Dostopnost podatkov, ki nam jo danes omogoča splet, je dojemanje te kategorije nekoliko spremenila in v njej se je znašlo tudi precej glasbenikov, ki so se prepustili varnemu zavetju multinacionalk.

Kaj pa občinstvo? Današnje indie rock občinstvo večinoma sestavlja mladina v dvajsetih letih in tisti nekoliko starejši, tipični predstavniki srednjega in višjega srednjega razreda, ki so odjemalci in ustvarjalci pop kulture. Podobno je tudi v Sloveniji, kjer se je v zadnjih nekaj letih priljubljenost tega žanra opazno okrepila, predvsem po zaslugi CUK Kino Šiška, ki je v razmeroma kratkem času ljubljanskemu in širšemu občinstvu ponudil zavidljivo število tovrstnih koncertov. Mednje zagotovo sodi tudi dolgo pričakovani nastop newyorške skupine Interpol, ki se je v organizaciji Kina Šiška ustavila v ljubljanskih Križankah in občinstvu predstavila repertoar z lanske plošče, preprosto imenovane Interpol.

Če Interpol označimo kot indie rock skupino, se verjetno ne bomo preveč zmotili. Skupina je sprva delovala v teh smernicah, a že s tretjim albumom Our Love To Admire (2007) se je podredila zakonitostim globalnega glasbenega trga. Interpol sicer sodi tudi med vidnejše krivce za t. i. postpunk revival, s čimer označujemo skupine, ki so v preteklem desetletju znova popularizirale in definirale pomen postpunka, verjetno najinventivnejšega glasbenega obdobja iz osemdesetih let. A če so se poskušali z vrnitvijo pod okrilje nekdanje neodvisne založbe vrniti tudi v indie rock vode in obuditi spomin na nekdanje čase, jim tega na ljubljanskem nastopu ni uspelo pokazati.

Člani Interpola so se v skromni zvezdniški maniri na odru pojavili po solidnem nastopu domače predskupine We Can’t Sleep At Night. Nastop so odprli s skladbo Success z zadnjega albuma, nato pa odigrali komade z vseh albumov. A celoten koncert je, predvsem zaradi frontmanove nekomunikativnosti in vsaj navidezne odrske hermetičnosti celotne zasedbe, deloval kot kakšna dobro uigrana vaja solidne rock skupine, ki zgolj reciklira in neposrečeno oponaša svoje vzornike.

Čeprav se je skupina Interpol spet vrnila k matični neodvisni založbi, se verjetno nikoli ne bo zares vrnila v neodvisne vode. In prav to je dokazala na ljubljanskem nastopu.