”The Entire Patria Deal Has Smelled Fishy From The Get-Go”*

Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani vseskozi budno spremlja dogajanje v Sloveniji. Objavljene depeše WikiLeaksa razkrivajo, da jih zanima skoraj vse. Pomembne in nepomembne stvari. Kakšen je ljubljanski župan, katere ženske vladajo Sloveniji, kakšno telesno govorico uporablja Samuel Žbogar, kdo z Janezom Janšo pleza na Triglav, katere stranke podpirajo globalno vojno, kaj si je Janez Drnovšek mislil o Tonetu Ropu, kaj si Dimitrij Rupel misli o slovenskih medijih. Američane zanima tudi posel, recimo, ali bo skozi Slovenijo tekel ruski Južni tok. In tudi, ali bodo njihova orožarska podjetja sodelovala s Slovensko vojsko ...

Nakup patrij je največji orožarski posel v Sloveniji. V izhodišču je bila naložba vredna 278 milijonov evrov. Američani so imeli pri nakupu osemkolesnikov lastne interese. Ravenska Sistemska tehnika je bila leta 2006, ko se je Slovenija še odločala, kako bo kupila oklepnike, še v solastništvu Steyrja, ki je v lasti ameriške multinacionalke General Dynamics. Ameriško veleposlaništvo je bilo torej zainteresirano, da oklepnike sestavijo v njihovem podjetju. Slovenija je izbrala finskega ponudnika in zato so bili Američani nezadovoljni. A nezadovoljstvo v depešah slovenskega veleposlaništva so hitro zamenjali namigi in zabeležke o tem, da so bili iz tekme za oklepnike izločeni na nenavaden način.

Tako ena izmed objavljenih depeš razkriva, da je bil 29. junija 2006 tedanji ameriški veleposlanik Thomas Robertson na kosilu z Janezom Janšo. Štirinajst dni pred tem je ministrstvo za obrambo na razpisu izbralo podjetje Rotis, ki zastopa finsko Patrio. Vprašanje izbire Patrie je na kosilu odprl Janša sam, veleposlaništvo mu je namreč nekaj dni prej poslalo pismo na temo izbire »nepravega« ponudnika. Janša je na kosilu branil izbor Patrie, ponudba naj bi bila cenejša od Sistemske tehnike. A Robertson vse-eno ni bil zadovoljen, Janšo je vprašal, ali se lahko razpis ponovi, ta pa mu je dejal, da tega ne ve in da podpira odločitve ministrstva za obrambo. Robertson ni odnehal. Najprej je dejal, da so izračuni o tem, koliko ljudi bo zaradi Patrie dobilo službo v Sloveniji, nerealni, hkrati pa je Janšo opozoril, da se izbrani oklepniki ne morejo vkrcati v ameriška transportna letala C-180, prej bi jim zato morali odstraniti kolesa. Te informacije Janša ni poznal in je ni želel komentirati. (Slovenska vojska je za zdaj za prevoz oklepnikov uporabila rusko letalo Antonov).

Omenjena depeša s kosila veleposlanika in Janše ni prva, ki je povezana z izbiro oklepnikov. Nekaj dni prej (21. junija 2006) je Robertson v Washington poslal dolgo depešo, kjer je opisal ves postopek izbire. Med drugim je v njem opisano kosilo, ki so ga imeli Američani z generalom Ladislavom Lipičem, takrat odhajajočim šefom generalštaba. Razpravi o Patrii se je Lipič poskušal izogniti. Potem ko je veleposlanik pokazal zaskrbljenost, ker proces ni bil tako transparenten, kot bi lahko bil, in hkrati poudaril, da se zdi, da se številke o novih delovnih mestih ne ujemajo, »se je Lipič zasmejal in poudaril, da je samo oficir za logistiko. Diplomatsko se je izognil nadaljnjemu pogovoru in povedal, da se lahko o tem pogovorim s polkovnikom Bavčarjem, ki je član odbora za izbiro ponudnika«. Dragan Bavčar je Američanom zatrdil, da je bil postopek izpeljan po predpisih. Lipičevo izmikanje se je zdelo Američanom tako pomembno, da so v depeši zapisali, »da je v pogovoru Lipičeva telesna govorica pokazala, da sam dvomi o prednostih ponudbe Patrie«. Še zanimivejša je neka druga opazka v isti depeši. 22. junija, nekaj dni po izbiri Fincev, naj bi slovenski brigadir ameriškemu vojaškemu atašeju dejal, »da je bila odločitev politična in da Patria 'ni vozilo, ki bi si ga mi (tj. Slovenska vojska, o. p.) želeli'« .

“Glede na zaupni vir, z neposrednim dostopom do uslužbenca Rotisa, je stranka premiera Janše SDS pod mizo dobila več kot 2,8 milijona evrov kot del sporazuma za oklepnike”. - ameriška depeša iz 25. maja 2007 (št. depeše: #07LJUBLJANA337)

Američani so posel s patrijami očitno zelo dobro poznali. Veleposlanik je na še enem izmed kosil z Janezom Janšo, bilo je decembra 2006, slednjemu povedal, da je glede na načrtovana finančna sredstva nemogoče opremiti in izdelati predvideno število vozil. Veleposlanik je tako v depeši zapisal, da bi morala slovenska vlada ali izdelati manj patrij ali pa bi bile patrije slabše opremljene. »Janša je zatrdil, da o tem nima nobenih informacij in da je to odgovornost ministra za obrambo.« Kasneje se je izkazalo, da je imel veleposlanik prav. Slovenija zdaj ne predvideva več 135 oklepnikov, pač pa samo eno enoto s 55 oklepniki in nekaj pomožnimi vozili.

Ne zdi se verjetno, da nekdanji minister za obrambo Janša teh podrobnosti o patrijah ni poznal. Prav tako je nenavadno, da ni poznal podrobnosti razpisa za nakup bojnih simulacijskih sistemov, na katerem je bilo izbrano švedsko podjetje Saab, ne pa, vsaj po mnenju veleposlanika, boljša ponudba ameriškega podjetja Cubic. »Njegova ignoranca pri podrobnosti teh dveh obrambnih nakupov je bila malo nepristna, še posebej, ker vemo, da kot nekdanji minister za obrambo sledi tem zadevam. Še več, tako veleposlanik kot tudi bivši veleposlanik in svetovalec podjetja General Dynamics Jackovich sta mu omenila posel s Patrio malo po tem, ko je bila odločitev objavljena. Ves posel s patrijami smrdi že od samega začetka.«

Še hujše obtožbe se pojavljajo v depeši, ki je nastala 25. maja 2007. Zapisi o korupciji so tam nedvoumni. »Glede na zaupni vir, z neposrednim dostopom do uslužbenca Rotisa, je stranka premiera Janše SDS pod mizo dobila več kot 2,8 milijona evrov kot del sporazuma za oklepnike. Vir je tudi povedal, da STO Ravne ni uspela ponuditi podobnega prispevka za Janševo stranko.«

Nismo krivi

Ko so se na internetu pojavile prve depeše o patrijah, je SDS pričakovano zanikala vse obtožbe. Še več, v enem izmed sporočil za javnost je zapisala, da depeše dokazujejo, da »ameriško veleposlaništvo ni imelo razloga, da ne bi verjelo ministrstvu za obrambo, ki je zagotovilo, da je bil posel izpeljan transparentno, v skladu z zakonodajo«.

Res je, da je v depešah zapisano, da preiskava še ni odkrila neposrednih dokazov za korupcijo, in res je tudi, da je ameriški veleposlanik lobiral za ameriško podjetje. A trditev, da objavljene depeše dokazujejo, da je bil posel s patrijami izveden na pravilen način, je, če uporabimo res mili pridevnik, neresna. Objavljene depeše dokazujejo nekaj drugega. Dokazujejo, da so Američani, ne samo finski, avstrijski in slovenski preiskovalni organi, prek svojih virov zaznali, da je bil nakup osemkolesnikov koruptiven. In da je bil s korupcijo morda povezan tudi vrh slovenske politike. Veleposlanik Robertson je tako v eni izmed depeš zapisal, da se Slovenija še vedno ni poslovila od Balkana. »Medtem ko se slovenska vlada pospešeno pripravlja, da bo januarja prevzela vodenje Evropske unije, nas 'balkanska' zgodba o procesu vladnih naročil za obrambne namene opominja, da ima Slovenija pred sabo še kar nekaj poti, čeprav je prišla že daleč.«

Ko se je zaradi suma kaznivih dejanj pri izbiri oklepnikov začel postopek na sodišču, je obtoženi Janez Janša dejal, da gre za politični konstrukt in farso. Objavljene ameriške depeše dokazujejo, da to ne drži. Tako mislijo tudi preiskovalni organi treh evropskih držav.