9. 10. 2001 | Mladina 40
Samoiniciativne reklame
Virtualne oglaševalske e-poštne smeti (na vaš račun)
Reklame vseh vrst nas že nekaj časa tako rekoč vsak dan čakajo v našem poštnem nabiralniku. Na srečo so tovrstni izdelki precej dragi - pomislite na tisk serije tam med 10 do 700 tisoč letakov ali publikacij, po možnosti v barvah, da bolj pritegnejo pozornost, in njihovo distribucijo. Drago.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
9. 10. 2001 | Mladina 40
Reklame vseh vrst nas že nekaj časa tako rekoč vsak dan čakajo v našem poštnem nabiralniku. Na srečo so tovrstni izdelki precej dragi - pomislite na tisk serije tam med 10 do 700 tisoč letakov ali publikacij, po možnosti v barvah, da bolj pritegnejo pozornost, in njihovo distribucijo. Drago.
Vrli piarovci pa so našli rešitev tudi za to vprašanje. Uporabiš internet in stroški magično izginejo. Kaj potrebuješ? Nekaj res malega računalniške opreme, ki je sposobna uporabljati internet, in vsaj enega človeka, ki jo zna uporabljati. Tudi na kreativen način. To pa je nekaj, brez česar danes tako ali tako ne gre. In te stvari so že plačane, ljudje tudi. Vas zanima, kakšen je torej strošek reklamiranja? Zelo blizu absolutni ničli. Pa naj gre za eno samo sporočilo ali pa za serijo več deset tisoč e-poštnih sporočil.
Naj se torej začne karneval reklamne e-pošte. In se je. Tudi v Sloveniji. Z običajno, tokrat e-zamudo.
Če reklame iz poštnih nabiralnikov, vsaj v ekološko bolj osveščenih gospodinjstvih, romajo v recikiranje, s še večjo hitrostjo nezaželena reklamna e-pisma romajo v deželo nebes virtualnih podatkov. Za kar zadostuje en odločen ali tudi naveličan delete. A ne vedno.
Zadnji primer reklamne e-pošte, ki so ga mnogi imeli čast zbrisati, je imel poseben dodatek. Z zvito vrstico javascripta je ne samo zasedel svoje častno mesto v e-poštnem programu in podaljšal čas pretoka informacij v računalnik - e-poštne reklame so prve reklame, katerih distribucijo pravzaprav plača neprostovoljni prejemnik -, ampak je sam od sebe v večini poštnih programov odprl še spletni pregledovalnik (browser). In naložil cenjeno oglaševano stran, ki jo je večina gotovo takoj vpisala na svojih top 10 najslabše oblikovanih in najbolj dolgočasnih strani. Neprostovoljno seveda.
Če država namerava omejiti poštna reklamna sporočila, bi morala eno svojih poglobljenih kontemplacij nameniti tudi e-poštnim reklamam. In jih prepovedala, recimo. Bojda imamo e-ministrstvo. Naj se torej e-zgane, da bodoči e-državljani ne bodo na svoje stroške prejemali nezaželenih reklam.
