Manipulator / Popi pop

Verjetno ne boste verjeli, kako so nas bombardirali s sporočili o avdicijah za oddajo Popstars. Njihova piarovska strategija je bila popolna - skoraj vsak dan nov e-mail s "koristnimi" podatki. Predvsem z lokacijami avdicij in pripisom Bodi zvezda. Celo tako zelo so nas navdušili, da smo hoteli profesionalno poškiliti na eno teh avdicij in se malo pozabavati iz fenomena odkrivanja talentov, pa smo namero opustili, ko smo ugotovili, da to počnejo prav vsi mediji.

Vam rečem, primer izjemno uspešnega piara, kar se je videlo tudi po nenehnih napovedih na Kanalu A, ki se je v zadnjih mesecih dobesedno spremenil v POPstar tv. Kar je nemara le prefinjena oblika spreminjanja v POP TV 2.

Vsi ti dražljivci (ok, tizerji, da boste vedeli o čem teče beseda) pa v resnici niso povedali veliko, razen tega, da gre za avdicijo/tv-oddajo/talent šov, ki bo na koncu izluščil zvezdniško skupino, da bo zavzela glasbeno sceno.

Jasno, šlo je za že v tujini preizkušen tv-format mladinskoglasbene usmeritve, ki bi že v izhodišču lahko poskrbel za zabavo. Draženje se je nadaljevalo s prikazovanjem napovednikov z izborov najbolj "razvedrilnih" nastopov in tako smo komaj dočakali prvo enourno oddajo, ki nam bi predstavila popolno zakulisje dogodkov in pričarala slovensko varianto legendarne sarajevske Avdicije (to slednje je bila seveda že v naprej le iluzija).

Dobili pa smo ... eno uro televizije brez vsakršne dramaturgije. Nič ni bilo jasno. Niti to, ali se vse to dogaja samo v enem kraju ali na vseh avdicijah. Še manj to, kaj so pravzaprav hoteli povedati ustvarjalci oddaje. Dali niso niti osnovne informacije o pravilih prijavljanja in tekmovanja. Niti podatka, koliko ljudi se je pojavilo.

Nekaj malega so sicer razlagali o tem, kaj pravzaprav iščejo, a so se izjave članov žirije predvsem ponavljale v stilu: "Za to je res potrebno veliko poguma!" Mislim, če ne drugega, nas je zanimala vsaj zgodba najbolj nenavadnega para, ki je nastopil. Kdo, kaj, zakaj? Človeške zgodbe, to je tisto, kar vleče. Samo posmehovanje iz slabih nastopov pa gledalca spravlja v neprijeten položaj, ker mu je pač nerodno, da se smeji napakam drugih. Tako pa je bilo vse skupaj samo kolaž naključnih posnetkov neke avdicije, z bledimi poskusi zabave v stilu komentarjev: "Kdor ne zna, pač ne zna." Na koncu pa jim ni uspelo povedati niti, kdo so zmagovalci prvega kroga te avdicije. Se pravi tisti, ki so že preskočili prvo stopničko na poti do slave. Kakšne slave? Ah, take, za katero je treba govoriti angleško. Tako vsaj pravi žirija. Ja, verjamemo.