Manipulator / Kostaleckyjeva bi zdaj rada 7 milijonov na mesec
Lastnica stavbe, v kateri deluje Mestna knjižnica, želi najemnino zvišati za šestkrat ali sedemkrat
Vanja Pirc
MLADINA, št. 49, 8. 12. 2003
Knjižnica v kapitalizmu
© Igor Škafar
Kot kaže, težave Knjižnice Otona Župančiča, ki s svojimi šestimi enotami skrbi za bralno kulturo prebivalcev centra Ljubljane, še zdaleč niso končane. Če jim je pred meseci težave povzročala zaradi nemarnosti delavcev, ki so obnavljali zgornja nadstropja stavbe, poplavljena in napol uničena enota Delavske knjižnice nasproti kopališča Ilirija, ki je zdaj preseljena v Markusov dvorec, je tokrat na udaru Mestna knjižnica, ki že od leta 1952 obratuje v Gosposki ulici v strogem centru Ljubljane. Stavba, v kateri Mestna knjižnica domuje že od leta 1952, je namreč po zakonu o denacionalizaciji kljub temu, da naj kulturnih ustanov ne bi vračali v naravi, temveč v denarnih odškodninah, gladko pripadla Marie Ann Kostalecky Laha. "Dokument o vrnitvi stavbe lastnici v naravi sem z ministrstva za kulturo in podpisom ministra Peljhana dobila dva dni po pravnomočnosti sklepa. Potem sem vložila tožbo, vendar so me izločili z obrazložitivjo, da nisem stranka v postopku," se spomni direktorica Knjižnice Otona Župančiča Damijana Hainz. Kostaleckyjeva je nato z občino Ljubljana sklenila desetletno najemno pogodbo in ta je bila, kot pravi direktorica knjižnice, ugodna, namreč 5 evrov na kvadratni meter. Kar pri približno 950 kvadratnih metrih znese 4750 evrov ali nekaj čez milijon tolarjev na mesec. Ker pa se aprila 2004 najemna pogodba izteče, je Kostaleckyjeva, kot pravi njena pravna zastopnica Breda Razdevšek, "kot dober gospodar mesto opozorila, da se pogodba izteka in da je treba predefinirati pogodbene obveznosti". Le da Kostalecyjeva tokrat zahteva bistveno višjo najemnino. O tej se zdaj pogaja z Mestno občino Ljubljana, ki je ustanoviteljica knjižnice, in s samo knjižnico. "Stranka se zaveda, da gre za knjižnico, in zainteresirani smo, da se pogovarjamo še naprej," ob tem pravi Razdevškova. A o čem se sploh pogovarjajo? Številke so tako vrtoglave, da je direktorici knjižnice Hainzevi, ki o zneskih, ki si jih je zamislila lastnica objekta, sicer ni želela govoriti, že zdaj jasno, da bi bila najemnina zanje previsoka tudi, če bi jim uspelo izpogajati za polovico nižjo. Na Mestni občini Ljubljana so nam medtem povedali, da Kostaleckyjeva tokrat za najemnino zahteva kar 30-35 evrov na kvadratni meter oziroma več kot 7 milijonov tolarjev na mesec. "Če se ne bomo mogli dogovoriti za ceno, se zelo bojim, da bo katastrofa," je zato pesimistična Hainzeva, ki meni tudi, da se bo morala knjižnica, če dogovora ne bo, aprila preseliti na kako drugo lokacijo.
Vanja Pirc
MLADINA, št. 49, 8. 12. 2003
Knjižnica v kapitalizmu
© Igor Škafar
Kot kaže, težave Knjižnice Otona Župančiča, ki s svojimi šestimi enotami skrbi za bralno kulturo prebivalcev centra Ljubljane, še zdaleč niso končane. Če jim je pred meseci težave povzročala zaradi nemarnosti delavcev, ki so obnavljali zgornja nadstropja stavbe, poplavljena in napol uničena enota Delavske knjižnice nasproti kopališča Ilirija, ki je zdaj preseljena v Markusov dvorec, je tokrat na udaru Mestna knjižnica, ki že od leta 1952 obratuje v Gosposki ulici v strogem centru Ljubljane. Stavba, v kateri Mestna knjižnica domuje že od leta 1952, je namreč po zakonu o denacionalizaciji kljub temu, da naj kulturnih ustanov ne bi vračali v naravi, temveč v denarnih odškodninah, gladko pripadla Marie Ann Kostalecky Laha. "Dokument o vrnitvi stavbe lastnici v naravi sem z ministrstva za kulturo in podpisom ministra Peljhana dobila dva dni po pravnomočnosti sklepa. Potem sem vložila tožbo, vendar so me izločili z obrazložitivjo, da nisem stranka v postopku," se spomni direktorica Knjižnice Otona Župančiča Damijana Hainz. Kostaleckyjeva je nato z občino Ljubljana sklenila desetletno najemno pogodbo in ta je bila, kot pravi direktorica knjižnice, ugodna, namreč 5 evrov na kvadratni meter. Kar pri približno 950 kvadratnih metrih znese 4750 evrov ali nekaj čez milijon tolarjev na mesec. Ker pa se aprila 2004 najemna pogodba izteče, je Kostaleckyjeva, kot pravi njena pravna zastopnica Breda Razdevšek, "kot dober gospodar mesto opozorila, da se pogodba izteka in da je treba predefinirati pogodbene obveznosti". Le da Kostalecyjeva tokrat zahteva bistveno višjo najemnino. O tej se zdaj pogaja z Mestno občino Ljubljana, ki je ustanoviteljica knjižnice, in s samo knjižnico. "Stranka se zaveda, da gre za knjižnico, in zainteresirani smo, da se pogovarjamo še naprej," ob tem pravi Razdevškova. A o čem se sploh pogovarjajo? Številke so tako vrtoglave, da je direktorici knjižnice Hainzevi, ki o zneskih, ki si jih je zamislila lastnica objekta, sicer ni želela govoriti, že zdaj jasno, da bi bila najemnina zanje previsoka tudi, če bi jim uspelo izpogajati za polovico nižjo. Na Mestni občini Ljubljana so nam medtem povedali, da Kostaleckyjeva tokrat za najemnino zahteva kar 30-35 evrov na kvadratni meter oziroma več kot 7 milijonov tolarjev na mesec. "Če se ne bomo mogli dogovoriti za ceno, se zelo bojim, da bo katastrofa," je zato pesimistična Hainzeva, ki meni tudi, da se bo morala knjižnica, če dogovora ne bo, aprila preseliti na kako drugo lokacijo.
Prebujenim kapitalistom pa je očitno vseeno, kdo bo zaradi njihovega denarja obubožal - ali bodo to delavci ali pa slovenska kultura.