Manipulator / Slow food
Pasta mista za stroko in za amaterje
Iztok Klemenčič
MLADINA, št. 2, 15. 1. 2004
Zvesti bralec, ki se v prostem času posveča tudi kulinaričnim znanostim, nas je opozoril, da je njegovo budno oko opazilo članka izpod peresa znanega slow food ocenjevalca Boštjana Tadla o zagrebški hohštaplerski restavraciji Marcellino, objavljena v Delovem Poletu in v kulinarični reviji Papagena, ki jo sicer prebirajo bolj strokovnjaki. Kritiki v slovenskem in vseevropskem časopisu pa naj bi se zelo razlikovali. "Še nikoli nisem videl tako lepo prezentiranih jedi ...Kdor ustvarja oziroma oblikuje takšne jedi, je pravi umetnik ...Najlepše pri tem pa je, ne le da umetnine lahko gledamo in se jih dotikamo, lahko jih tudi jemo. Tudi pasta mista je prava paša za oči: dva raviola in kos lazanje z mletim mesom sestavljajo italijansko zastavo. Vsak raviol meri natančno deset krat deset centimetrov, in to ni slučajno, kajti jedi ne pridejo le kar tako na mizo, temveč so vedno usklajene z dimenzijami krožnika," je zapisano v Papageni.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Iztok Klemenčič
MLADINA, št. 2, 15. 1. 2004
Zvesti bralec, ki se v prostem času posveča tudi kulinaričnim znanostim, nas je opozoril, da je njegovo budno oko opazilo članka izpod peresa znanega slow food ocenjevalca Boštjana Tadla o zagrebški hohštaplerski restavraciji Marcellino, objavljena v Delovem Poletu in v kulinarični reviji Papagena, ki jo sicer prebirajo bolj strokovnjaki. Kritiki v slovenskem in vseevropskem časopisu pa naj bi se zelo razlikovali. "Še nikoli nisem videl tako lepo prezentiranih jedi ...Kdor ustvarja oziroma oblikuje takšne jedi, je pravi umetnik ...Najlepše pri tem pa je, ne le da umetnine lahko gledamo in se jih dotikamo, lahko jih tudi jemo. Tudi pasta mista je prava paša za oči: dva raviola in kos lazanje z mletim mesom sestavljajo italijansko zastavo. Vsak raviol meri natančno deset krat deset centimetrov, in to ni slučajno, kajti jedi ne pridejo le kar tako na mizo, temveč so vedno usklajene z dimenzijami krožnika," je zapisano v Papageni.
V oceni gostilne v Poletu pa je urednik in kolumnist, sicer skupaj s soocenjevalko Bogi Pretnar, Marcellinu v Zagrebu podelil čisto ničlo. "Hrana: 0 točk," kot piše v oceni. In razlogi za slabo oceno? "Neambiciozna je pasta mista, četudi zelo lepo postrežena na pravokotnem krožniku: velik kvadraten sirov raviol in še špinačni, prelit z olivnim oljem in baziliko, in rezina mesne lazanje s parmezanom iz svežega paradižnika. Zelo običajno ... Tako začetniško prekuhanega radiča, ki umira pod zrezki, da ga je komaj najti, je res škoda. Koromač je razkuhan do neprepoznavnosti, o okusu ni niti sledu ...Dopustiti je treba možnost slabega dne, ampak ne more slab dan trajati od začetka do konca obeda - poleg tega je v vsem skupaj zaznati sistem: navdušiti z videzom, drugo bo že kako ..." Boštjan Tadel, kulinarični izvedenec, pravi, da oceni niti nista tako različni. "Ocena v Papageni je bolj namenjena hotelirjem in gostilničarjem ter šefom kuhinj, ocena v Poletu pa je bolj namenjena ljudem, ki so potencialni gostje v restavracijah. Poleg tega tudi prevod v tretji jezik ni čisto ustrezen."