Motorni promet v evropskih (vele)mestnih jedrih je vse večji problem, ki ga uprave mest in držav rešujejo na razne načine, a kaže, da se uveljavlja eden najbolj spornih. Londonski.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Motorni promet v evropskih (vele)mestnih jedrih je vse večji problem, ki ga uprave mest in držav rešujejo na razne načine, a kaže, da se uveljavlja eden najbolj spornih. Londonski.
Na zloglasno londonsko shemo zaračunavanja prometnega zastoja lahko namreč gledamo iz dveh perspektiv. Uporaba 260 kamer, ki cele dneve snemajo londonski promet, je že sama po sebi dokaj sporna. Še toliko bolj, ker je upravljanje s temi posnetki prepuščeno zasebnemu podjetju, ki ima kupe podizvajalcev po vsem svetu in ker njihov sistem samodejne prepoznave registrskih tablic niti približno ne deluje 100-odstotno. A pogled iz druge strani pokaže, da je londonska shema, sedaj v uporabi že skoraj poldrugo leto, očitno uspešna in celo eden izmed ključnih dosežkov, na katerih župan Londona Ken Livingston gradi svojo kampanjo za ponovno izvolitev. Še več, londonski sistem so začeli posnemati tudi v drugih mestih; Stockholm je že napovedal gradnjo svojega, v Muenchnu pa nameravajo idejo celo razširiti z uporabo RFID-čipov, ki bodo postali del obvezne opreme za prebivalce mesta. Ti so veliko bolj natančni kot kamere, a hkrati pomenijo še večji vdor v zasebnost voznikov. Majhni oddajniki mestnim oblastem (oz. njihovim podizvajalcem) z izjemno natančnostjo sporočajo, kje je kak avtomobil, ti podatki pa so ob nizki stopnji varovanja lahko precej "vroči".
O morebitnih načrtih reševanja gneče v mestnem prometu smo se pozanimali tudi pri naših oblasteh, vendar vse kaže, da so še precej daleč od tovrstnih idej oziroma idej na sploh. Na ministrstvu za promet in zveze so nam namreč povedali, da bi vzpostavitev tovrstnega sistema v Ljubljani in tudi nekaterih drugih mestih sicer bila potrebna, da pa je to v pristojnosti občin. Hkrati pa je na isto vprašanje Peter Skušek iz MOL odgovoril, da občina "nima pristojnosti predpisovanja drugačnih taks, kot so določene z zakonom", kar pomeni, da se ne morejo lotiti projekta, ker ne bi smeli zaračunavati pristojbin. In dokler bodo država in mesta uživali v takšni usklajenosti, se nam tudi ni treba bati za takšne vdore v zasebnost kot v Londonu. Hkrati pa ne moremo pričakovati nobenih učinkovitih mestnih prometnih rešitev.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.