Manipulator / Drago urejanje kanalizacije
Ljubljančani so na območjih, kjer ni kanalizacije, prisiljeni sofinancirati njeno gradnjo v zneskih nekaj sto tisočakov
Gregor Cerar
MLADINA, št. 32, 11. 8. 2005

Draga kanalizacija
© Matej Leskovšek
Številni deli mesta Ljubljane še vedno nimajo urejene osnovne komunalne infrastrukture, kot je kanalizacija. MOL se, kot kaže, počasi trudi urediti kaotične razmere. Toda gradnja kanalizacije je za lastnike obstoječih objektov lahko hud, nenaden in nepredvidljiv strošek. Gradnja kanalizacije se trenutno vrši na območju naselja Vinterca na koncu Rudniku v smeri Dolenjske. Vendar stroškov gradnje ne nosi zgolj MOL, temveč jo morajo sofinancirati tamkajšnji prebivalci. Eden izmed tamkaj živečih nam je potarnal, da jim je MOL izstavil račun v vrednosti skoraj 600.000 tolarjev, kar recimo presega neto znesek treh povprečnih slovenskih plač. Toda če na takšnem območju prebivajo ljudje, ki zaslužijo še manj, je to skoraj ubijalski znesek. Ne nazadnje morajo nositi tudi stroške individualnega priključka na kanalizacijsko omrežje.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Gregor Cerar
MLADINA, št. 32, 11. 8. 2005

Draga kanalizacija
© Matej Leskovšek
Številni deli mesta Ljubljane še vedno nimajo urejene osnovne komunalne infrastrukture, kot je kanalizacija. MOL se, kot kaže, počasi trudi urediti kaotične razmere. Toda gradnja kanalizacije je za lastnike obstoječih objektov lahko hud, nenaden in nepredvidljiv strošek. Gradnja kanalizacije se trenutno vrši na območju naselja Vinterca na koncu Rudniku v smeri Dolenjske. Vendar stroškov gradnje ne nosi zgolj MOL, temveč jo morajo sofinancirati tamkajšnji prebivalci. Eden izmed tamkaj živečih nam je potarnal, da jim je MOL izstavil račun v vrednosti skoraj 600.000 tolarjev, kar recimo presega neto znesek treh povprečnih slovenskih plač. Toda če na takšnem območju prebivajo ljudje, ki zaslužijo še manj, je to skoraj ubijalski znesek. Ne nazadnje morajo nositi tudi stroške individualnega priključka na kanalizacijsko omrežje.
Z Oddelka za gospodarjenje z zemljišči MOL so nam poslali pojasnilo, da program opremljanja s kanalizacijo predvideva tudi soinvestiranje. Hkrati pa gre v konkretnem primeru tudi za plačilo obveznega komunalnega prispevka. Lastnik objekta, ki se na novo priključuje na objekte in omrežja lokalne komunalne infrastrukture, je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka. S sofinanciranjem gradnje kanalizacije pa so lastniki objektov oproščeni plačila priključnine.
Priključitev na kanalizacijo pa je kljub visokim stroškom nemogoče zavrniti. Odlok o odvajanju odpadnih voda in padavinskih voda pravi, da sta tam, kjer se gradi javna kanalizacija, obvezni sočasna priključitev in uporaba javne kanalizacije. "Lastniki objektov, ki ne bodo podpisali pogodb o sofinanciranju gradnje javnega kanalizacijskega omrežja, ne bodo dobili projekta hišnega priključka in soglasja za priključitev na javni kanal, ki ga izda Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija," pravijo na MOL. Vendar se morajo na kanalizacijo obvezno priključiti, sicer bi morali v tem primeru sami nositi še te stroške. Sicer pa na MOL dobrohotno pravijo, da "pogodbe o sofinanciranju, na osnovi katerih plačajo krajani 20 % stroškov za gradnjo kanalizacije in 50 % stroškov za odkup zemljišč za cesto, omogočajo lastnikom objektov obročno odplačevanje stroškov gradnje".