Manipulator / Ko je bil Rupel še komunist ...
... mu je Delo objavljalo vse, kar je hotel
Siniša Gačič
MLADINA, št. 32, 11. 8. 2005

© Denis Sarkić
Na začetku prejšnjega meseca nas je zunanji minister vseh zunanjih ministrov Dimitrij Rupel nagradil z intervjujem v Delu. Pod naslovom "Sem liberalec. Sem vedno to, kar sem," je Dimitrij med drugim razlagal, da je "objavljal v vseh svetovnih časopisih, v vaši hiši pa so mi - svojemu zunanjemu ministru - zavračali besedila". V istem intervjuju Rupel še pove, da je "kakih 50 let bral Delo, še odkar je bil Slovenski poročevalec, pa sem ga pred nekaj leti odpovedal, ker se mi je zdelo, da bi bil mazohizem, če bi bral".
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Siniša Gačič
MLADINA, št. 32, 11. 8. 2005

© Denis Sarkić
Na začetku prejšnjega meseca nas je zunanji minister vseh zunanjih ministrov Dimitrij Rupel nagradil z intervjujem v Delu. Pod naslovom "Sem liberalec. Sem vedno to, kar sem," je Dimitrij med drugim razlagal, da je "objavljal v vseh svetovnih časopisih, v vaši hiši pa so mi - svojemu zunanjemu ministru - zavračali besedila". V istem intervjuju Rupel še pove, da je "kakih 50 let bral Delo, še odkar je bil Slovenski poročevalec, pa sem ga pred nekaj leti odpovedal, ker se mi je zdelo, da bi bil mazohizem, če bi bral".
Poglejmo torej nekaj desetletij nazaj, ko je Dimitrij še bral Delo in na njegovih straneh mnogo lažje objavljal svoje neprecenljive misli. Med drugim je 8. aprila 1972 objavil odgovor na pisanje idejnega teoretika in enega glavnih tvorcev politike preteklega krvavega sistema dr. Borisa Majerja. "Menim, da je razprava o potrebnosti marksizma ena bistvenih nalog v slovenski kulturi, in da je dobro, da se vanjo vključi čimveč na tem področju ustvarjajočih komunistov," je začel svoje pisanje komunist Dimitrij, ki je ravno takrat v ZDA izpopolnjeval svoje marksistično znanje in Majerju prenašal ameriško vzdušje: "Tu v ZDA, kjer trenutno bivam, sem večkrat doživel laskave nagovore na račun popularnosti marksizma v Jugoslaviji. Precejšen del profesorjev, s katerimi sodelujem, izredno simpatizira s socializmom, posebno z njegovo jugoslovansko varianto ...Ti profesorji so tu v ZDA 'revolucionarna manjšina' in njihov marksizem je militantna kritika kapitalističnega reda. Priznati moram, da se mi zdi ta v teh razmerah marksistična debata in komunistični idejni boj več kot smiseln: pomaga razumeti pojave do katerih je večina Američanov v odtujenem odnosu kot do nedoumljivih, skrivnostnih, nedostopnih procesov."