16. 9. 2005 | Mladina 37
Dobrajčeva in cerkev
Iz proticerkvenega v cerkveni tabor
Pred desetletjem je takratna poslanka SNS Polonca Dobrajc skupaj s svojim sedaj bivšim ljubimcem Zmagom Jelinčičem v državnem zboru predstavila predlog zakona o začasnem zadržanju vračanja premoženja cerkvam in drugim verskim skupnostim oz. redovom. "Naš cilj je, da bi zakon zagotovil čimmanjšo obremenitev proračuna in obenem omogočil verskim skupnostim normalno delovanje," je pred desetimi leti v pogovoru za naš časopis 6. junija dejala Polonca, ki je takrat zagreto zagovarjala politiko strogega ločevanja cerkve in države: "Države z dolgoletno demokratično tradicijo so poznale na eni strani moč, na drugi strani pa nevarnost cerkve, in so jo zato ločile od posvetne oblasti. To strogo ločevanje, ki se ga držijo tako predstavniki cerkve kot predstavniki države, omogoča dosti boljše sobivanje verskih skupnosti in posvetnih oblasti. Pri nas pa prav zaradi poseganja cerkve v politiko prihaja do nenehnih sporov." Svoj takratni odnos do RKC pa Polonca odlično ponazori v odgovarjanju o možnosti uvedbe takrat aktualnega cerkvenega davka: "Jaz recimo, ne hodim v cerkev, ampak hodim v kino. Kino me relaksira, pa zaradi tega ne dobim nobene davčne olajšave. Ne vem, zakaj bi potem morala plačevati cerkveni davek."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 9. 2005 | Mladina 37
Pred desetletjem je takratna poslanka SNS Polonca Dobrajc skupaj s svojim sedaj bivšim ljubimcem Zmagom Jelinčičem v državnem zboru predstavila predlog zakona o začasnem zadržanju vračanja premoženja cerkvam in drugim verskim skupnostim oz. redovom. "Naš cilj je, da bi zakon zagotovil čimmanjšo obremenitev proračuna in obenem omogočil verskim skupnostim normalno delovanje," je pred desetimi leti v pogovoru za naš časopis 6. junija dejala Polonca, ki je takrat zagreto zagovarjala politiko strogega ločevanja cerkve in države: "Države z dolgoletno demokratično tradicijo so poznale na eni strani moč, na drugi strani pa nevarnost cerkve, in so jo zato ločile od posvetne oblasti. To strogo ločevanje, ki se ga držijo tako predstavniki cerkve kot predstavniki države, omogoča dosti boljše sobivanje verskih skupnosti in posvetnih oblasti. Pri nas pa prav zaradi poseganja cerkve v politiko prihaja do nenehnih sporov." Svoj takratni odnos do RKC pa Polonca odlično ponazori v odgovarjanju o možnosti uvedbe takrat aktualnega cerkvenega davka: "Jaz recimo, ne hodim v cerkev, ampak hodim v kino. Kino me relaksira, pa zaradi tega ne dobim nobene davčne olajšave. Ne vem, zakaj bi potem morala plačevati cerkveni davek."
10 let pozneje se je Polončina politična strategija radikalno spremenila. Polonca v poslanski skupini SDS danes brani politične barve privržencev kolaboracije cerkve in države, ki nam bodo jeseni izglasovali nov zakon o verski svobodi. Ta predvideva izenačitev duhovnikov in umetnikov, saj za božje uslužbence predvideva dvig državne subvencije za socialno varnost s sedanjih 42 % na 100 %, poleg tega pa zakonske zveze sklenjene pred božjim oltarjem izenačuje s tistimi, sklenjenimi pred državnim uradom. Polonca se ne pritožuje.
