Manipulator / Sodišče oprostilo protifašista
Vihranje zastave s peterokrako zvezdo ni sporno
Vanja Pirc
MLADINA, št. 3, 19. 1. 2006

Zastava ni sporna
© Denis Sarkić
Ko je bil lanskega februarja premierno prikazan italijanski film Srce v breznu, v katerem režiser Alberto Negrin zgodovino druge svetovne vojne prikazuje tako, kot jo interpretira italijanska desničarska politika, slovenska vlada ni protestirala. Filma sploh ni želela komentirati. Češ da gre zgolj za film. Veliko bolj ostro pa so se odzvali v tržaškem društvu za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma Promemoria. Ob premieri filma so "zaradi apologije fašizma in protislovanskega rasizma" pripravili manifestacijo pred stavbo tržaškega RAI-a. Pri tem so vihteli italijansko zastavo z rdečo zvezdo, ki jo je v boju proti Nemcem uporabljala brigada Garibaldi oziroma italijanski partizani. Zastava je prav takrat padla v oči tržaškemu občinskemu svetniku iz Nacionalnega zavezništva Francu Bandelliju. Čeprav isto zastavo redno uporabljajo italijanske borčevske organizacije, je od policistov zahteval odstranitev "zločinske" zastave. In policisti so res ukrepali. Ugotovili so, da naj bi podpredsednik Promemorie Tito Detoni, ki je držal v roki trobojnico, žalil italijansko državno zastavo, zato so ga ovadili. V Promemorii so bili nad tem ogorčeni. Ovadbo so razumeli kot pritisk na antifašiste. Tudi zato, ker medtem nekatere organizacije, ki se odkrito sklicujejo na tretji rajh, na Tržaškem mirno razkazujejo svoje fašistične in nacistične simbole.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Vanja Pirc
MLADINA, št. 3, 19. 1. 2006

Zastava ni sporna
© Denis Sarkić
Ko je bil lanskega februarja premierno prikazan italijanski film Srce v breznu, v katerem režiser Alberto Negrin zgodovino druge svetovne vojne prikazuje tako, kot jo interpretira italijanska desničarska politika, slovenska vlada ni protestirala. Filma sploh ni želela komentirati. Češ da gre zgolj za film. Veliko bolj ostro pa so se odzvali v tržaškem društvu za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma Promemoria. Ob premieri filma so "zaradi apologije fašizma in protislovanskega rasizma" pripravili manifestacijo pred stavbo tržaškega RAI-a. Pri tem so vihteli italijansko zastavo z rdečo zvezdo, ki jo je v boju proti Nemcem uporabljala brigada Garibaldi oziroma italijanski partizani. Zastava je prav takrat padla v oči tržaškemu občinskemu svetniku iz Nacionalnega zavezništva Francu Bandelliju. Čeprav isto zastavo redno uporabljajo italijanske borčevske organizacije, je od policistov zahteval odstranitev "zločinske" zastave. In policisti so res ukrepali. Ugotovili so, da naj bi podpredsednik Promemorie Tito Detoni, ki je držal v roki trobojnico, žalil italijansko državno zastavo, zato so ga ovadili. V Promemorii so bili nad tem ogorčeni. Ovadbo so razumeli kot pritisk na antifašiste. Tudi zato, ker medtem nekatere organizacije, ki se odkrito sklicujejo na tretji rajh, na Tržaškem mirno razkazujejo svoje fašistične in nacistične simbole.
Prejšnji teden pa se je na kazenskim sodiščem v Trstu začel proces proti Detoniju. In tudi končal. Sodišče je namreč razsodilo, da ni bilo vihranje italijanske zastave s peterokrako zvezdo prav nič sporno. S tem je poželo odobravanje množice, ki se je v znamenje protesta, opremljena s številnimi trobojnicami z rdečo zvezdo, zbrala pred sodiščem. Med protestniki je bilo tudi zajetno število borcev s slovenske strani meje.
Omenjeni sodni postopek je sicer le eden izmed mnogih, zaradi katerih mora protifašistično društvo Promemoria v zadnjem času hoditi na sodišče. Prijave zoper njih (sicer neuspešno) vlagajo razni posamezniki, za katerimi naj bi med drugim stal desničarski zgodovinar Giorgio Rustia. Prav zaradi Rustie bo moral konec januarja na sodišče tudi predsednik Promemorie, zgodovinar Sandi Volk. Toži ga Diego Redivo, ki Volku očita obrekovanje. Za kaj gre? Inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini je Rediva pred časom povabil za predavatelja, Promemoria pa je izdala protestni letak, v katerem je opozorila, da je povabljenec pred leti predstavljal knjigo zgodovinarja Rustie, ki je bil takrat predsednik tržaškega krožka Contropotere, "kulturne" veje neonacističnega gibanja Forza Nuova.