Nivojska slovenščina

Konec januarja so na kulturnem ministrstvu pripravili uredbo, ki opredeljuje, kakšno znanje slovenskega jezika morajo imeti zaposleni v državnih in občinskih organih ter drugih javnih službah. Uredba, ki zdaj čaka, da jo obravnava vlada, pa je v nekaterih točkah silno nenavadna. Uredba denimo v 3. členu predvideva tristopenjsko lestvico znanja slovenščine: aktivno znanje na osnovni, srednji ali visoki ravni. Osnovna raven naj bi bila tista, ki jo obvlada oseba s končano slovensko osnovno šolo, srednja raven tista, ki jo obvlada oseba s končano slovensko srednjo šolo, visoka raven pa tista, ki jo obvlada oseba s končanim slovenskim visokošolskim zavodom. Nenavadno pri tem pa je, da so v uredbi striktno poudarjene dokončane slovenske šole. Oziroma če smo še bolj natančni, slovenske šole s poukom v slovenščini.

Kaj pa vsi ostali? Uredba v 5. členu predvideva rešitev zanje. Vsi tisti, ki niso končali slovenskih šol oziroma izobraževanja v slovenščini, lahko "zamujeno" nadoknadijo tako, da pred zaposlitvijo v javni upravi opravijo posebni izpit. Oziroma "s posebnim potrdilom uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenščine po javno veljavnem izobraževalnem programu". Tako bodo morali, kot kaže, vsi tisti, ki so na Obali dokončali srednjo šolo v italijanščini ali v Prekmurju srednjo šolo v madžarščini, in se bodo želeli s srednješolsko izobrazbo zaposliti v javni upravi, najprej opraviti izpit iz znanja slovenščine. Čeprav niso tujci. Zanimivo bo videti tudi, kako bodo obravnavani tisti, ki so v času Jugoslavije končali šolanje denimo v Zagrebu ali Beogradu, kjer se seveda niso izobraževali v slovenščini. Predlagana uredba se zdi krivična tudi do tistih, ki so študirali v tujini. Tja namreč odhaja vse več študentov, k temu navsezadnje spodbuja tudi EU, vsi pa bodo morali, pa četudi bodo dokončali oxfordsko univerzo, preden se bodo zaposlili v domači državni ali občinski upravi, opraviti izpit iz "visokega" znanja slovenščine. To je nenavadno predvsem zato, ker so na slovenskih univerzah programi, kjer se je možno naučiti česa o slovenskem jeziku in si torej dejansko zvišati raven znanja slovenščine, silno redki. Veliko več pa je takšnih programov, kjer je velik del literature v tujih jezikih, zlasti v angleščini. Marsikdo zato ugiba, ali ne bo nova uredba poskrbela predvsem za zaslužek nekaterih oziroma za to, da bodo morali zaposleni v javni upravi plačati še en izpit več.