9. 2. 2007 | Mladina 5
Črni kamnolom Bela
Stoji na vodovarstvenem območju, kjer so glavni viri pitne vode
Inšpektor v Ambrusu
© Borut Peterlin
V novoustanovljeni občini Poljčane so pred letom dni krajani ustanovili Civilno iniciativo Poljčan, ki ostro nasprotuje odpiranju zasebnega kamnoloma Bela, katerega lastnik je podjetnik Stanislav Hace. Pred časom so v občini Slovenska Bistrica, kamor so do nedavna spadale tudi Poljčane, svetniki spregledali bistvene dokumente, saj niso pripravili programa, ki bi dokazoval, da so mineralne surovine na tem območju potrebne, to pa naj bi bil pogoj, da se pobuda za lokacijski načrt sploh umesti na plan. In da na tem območju res ni potreb po dodatnih mineralnih surovinah, priča dejstvo, da v Poljčanah že deluje eden večjih kamnolomov v Sloveniji. Civilna iniciativa je v letu dni različnim pristojnim organom ter službam poslala več kot 20 dopisov, v katerih navajajo več kršitev na parceli. Toda razen ministrstva za javno upravo, ki je v sporočilu zapisalo, da za take primere ni več pristojno, ni dobila niti enega spodobnega odgovora. Prve pobude krajanov so se začele vrstiti že v letu 2003. In prav v tem letu je na Hacetovi parceli gradbeni inšpektor ugotovil nelegalno odvzemanje surovin. Sledil je zaznamek (plomba), ki pa je bil, kljub pravnomočnosti leta 2004, v zemljiško knjigo vpisan šele oktobra 2006. Očitno je odločbo inšpektorja nekdo spravil v napačen predal.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
9. 2. 2007 | Mladina 5
Inšpektor v Ambrusu
© Borut Peterlin
V novoustanovljeni občini Poljčane so pred letom dni krajani ustanovili Civilno iniciativo Poljčan, ki ostro nasprotuje odpiranju zasebnega kamnoloma Bela, katerega lastnik je podjetnik Stanislav Hace. Pred časom so v občini Slovenska Bistrica, kamor so do nedavna spadale tudi Poljčane, svetniki spregledali bistvene dokumente, saj niso pripravili programa, ki bi dokazoval, da so mineralne surovine na tem območju potrebne, to pa naj bi bil pogoj, da se pobuda za lokacijski načrt sploh umesti na plan. In da na tem območju res ni potreb po dodatnih mineralnih surovinah, priča dejstvo, da v Poljčanah že deluje eden večjih kamnolomov v Sloveniji. Civilna iniciativa je v letu dni različnim pristojnim organom ter službam poslala več kot 20 dopisov, v katerih navajajo več kršitev na parceli. Toda razen ministrstva za javno upravo, ki je v sporočilu zapisalo, da za take primere ni več pristojno, ni dobila niti enega spodobnega odgovora. Prve pobude krajanov so se začele vrstiti že v letu 2003. In prav v tem letu je na Hacetovi parceli gradbeni inšpektor ugotovil nelegalno odvzemanje surovin. Sledil je zaznamek (plomba), ki pa je bil, kljub pravnomočnosti leta 2004, v zemljiško knjigo vpisan šele oktobra 2006. Očitno je odločbo inšpektorja nekdo spravil v napačen predal.
Kakorkoli že, na omenjeni parceli poteka tudi gradnja gozdne ceste in po besedah Civilne iniciative bi za to potrebovali gradbeno dovoljenje. Hace naj bi z deli posegal tudi na tujo lastnino, in sicer na parcelo Sklada kmetijskih zemljišč, ki pa je v lasti države, vendar pristojnih inšpektorjev to nič ne moti. Ne moti jih niti to, da je omenjena parcela, kjer naj bi kamnolom stal, na vodovarstvenem območju, kjer so glavni viri pitne vode za Poljčane in Rogaško Slatino. Glavni okoljski inšpektor Srečko Valič je lani novembra Civilni iniciativi sporočil, da ne vidi nobene pravne podlage za kakršnokoli ukrepanje na območju kamnoloma. Zanimivo, da je vodovarstveno območje, kjer ima kamnolom Hace, nekaj povsem drugega kot vodovarstveno območje, kjer je stala hiša Strojanovih, čeprav naj bi ravno inšpektor Valič Elki Strojan osebno vročil odločbo o rušenju objektov na vodovarstvenem območju. Z drugimi besedami: inšpektor Valič je bil v primeru Strojanovih veliko bolj učinkovit kot pri nevarnem kamnolomu.