Verouk ima prednost ...

Škofijska gimnazija Vipava je za leto 2007/8, na podlagi sklepa ministrstva za šolstvo in šport, določila dodatna merila za vpis na svojo ustanovo. Poleg ocene iz predmeta verstva in etika ter prostovoljnega dela na socialnem ali humanitarnem ali cerkvenem področju v zadnjem razredu osnovne šole je dodatno merilo tudi verouk. “Redno obiskovanje verouka v zadnjih treh razredih osnovne šole izkazano s potrdilom župnije, ki je verouk izvajala” bo za vsako leto prineslo dodatni točki. Ravnatelj Vladimir Anželj pravi, da so se za takšna dodatna merila odločili, ker “so zasebna katoliška gimnazija, na kateri vzgoja temelji na krščanskih vrednotah”. Kar vedno poudarjajo tudi na informativnih dnevih.

Škofijska gimnazija Vipava pa ni zgolj zasebna ustanova, ampak je tudi javna. Zakon iz leta 1991 namreč cerkvi omogoča vzgojno-izobraževalno delovanje. Ker semenišče, ki je do takrat delovalo v Vipavi, ni bilo rentabilno, se je koprska škofija odločila ustanoviti gimnazijo odprtega tipa. Tako se vanjo lahko vpisujejo vsi, ne le bodoči duhovniki, država pa jo prav zato v znatni meri tudi financira. Ravnatelj pravi, da sta šola in dom v letu 2005 dobila “205.463.724,34 SIT, kar je 72,8 % letnega proračuna”, v letu 2006 pa “216.596.112,52 SIT, kar predstavlja 70,7 % proračuna”. Denar naj bi porabili predvsem za plače zaposlenih. Letos je na šoli 315 dijakov, za vsakega dobijo mesečno 208,80 EUR, od tega jih v domu biva 109, na enega pa država na mesec prispeva 122,86 EUR. Koliko bo ministrstvo za šolstvo prispevalo letos, bo tako znano šele konec leta. Mimogrede - z ministrstva nam niso uspeli posredovati niti zneskov, ki so jih gimnaziji namenili prejšnja tri leta. Ravnatelj še dodaja, da je denar za gradnjo šole zbrala koprska škofija z nedeljskimi nabirkami, verniki pa prispevajo tudi za njeno vzdrževanje, zato “je tudi prav, da imajo otroci vernih vsaj malo prednosti pri vpisu”.

Če je Škofijska gimnazija Vipava zasebna cerkvena ustanova, se postavlja vprašanje, zakaj jo država financira. Če pa je zasebno-javna ustanova, potem krši cel kup načel javnosti. Med drugim člene ustave, ki govorijo o ločenosti države in cerkve, o enakih pravicah vseh državljanov ne glede na njihovo rasno, versko in druge pripadnosti, o svobodi verovanja in izrekanja o tem ter o pravicah otrok. Pri tem ne upošteva niti novega zakona o verski svobodi, kjer je verska vzgoja otrok do 15. leta stvar staršev, po tem letu pa tudi otrok. V primeru verouka kot dodatnega merila za vpis to pomeni, da bodo otroci lahko v slabšem položaju zaradi odločitve svojih staršev. Ima pa tudi dolgoročen učinek, ki ga med vrsticami lahko beremo kot navodilo `pošiljajte otroke k verouku'in `verouk za izbirni predmet v OŠ'.

Škofijska gimnazija Vipava, ki jo dvotretjinsko financira država, je menda dobra šola. Pravica do dobre izobrazbe pa je pri njih očitno selektivna.