22. 4. 2007 | Mladina 15
Fair trade na pohodu
Alternative globalizaciji velikih rib
Če nasprotujete kapitalistični globalizaciji, pa vam manjka argumentov, se samo ozrite proti Afriki in jih boste imeli takoj vrh glave. Lahko zamerite, ampak, roko na srce, gre za resnico. Vtipkajte v Google besedo 'Africa' in ime ene izmed večjih zahodnih korporacij, kot je recimo ... hm ... Nestle. Takoj dobite seznam, kaj vse je narobe. Recimo: leta 2002 se je to podjetje spomnilo, da mu je Etiopija dolžna 6 milijonov dolarjev, ker je neka etiopska vlada pred 27 leti nekaj nacionalizirala, in koga briga, če 11 milijonov ljudi strada zaradi suše. Potem so šefi Nestleja izračunali, da jih bo bojkot potrošnikov stal več kot znesek tiste terjatve, in opustili upe, a kaj to pomaga, če v vrsti čaka še 40 podjetij s podobnimi zahtevami.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
22. 4. 2007 | Mladina 15
Če nasprotujete kapitalistični globalizaciji, pa vam manjka argumentov, se samo ozrite proti Afriki in jih boste imeli takoj vrh glave. Lahko zamerite, ampak, roko na srce, gre za resnico. Vtipkajte v Google besedo 'Africa' in ime ene izmed večjih zahodnih korporacij, kot je recimo ... hm ... Nestle. Takoj dobite seznam, kaj vse je narobe. Recimo: leta 2002 se je to podjetje spomnilo, da mu je Etiopija dolžna 6 milijonov dolarjev, ker je neka etiopska vlada pred 27 leti nekaj nacionalizirala, in koga briga, če 11 milijonov ljudi strada zaradi suše. Potem so šefi Nestleja izračunali, da jih bo bojkot potrošnikov stal več kot znesek tiste terjatve, in opustili upe, a kaj to pomaga, če v vrsti čaka še 40 podjetij s podobnimi zahtevami.
Ok, razviti nategujejo nerazvite, kjer le morejo, in potem se najdejo med razvitimi oni beli pravičneži, ki bodo s pridiganjem in koncerti rešili zatirane temnopolte, pri čemer se potem vsepovsod samodejno zapostavlja teorija, da morda znajo slednji sami poskrbeti zase in se čisto v redu znajdejo v tej globalizaciji. Vzemimo primer iz zahodne Afrike, kjer je pridelanega 70 odstotkov vsega kakava, glavne sestavine za izdelavo čokolade. Posel je na globalni ravni težak 75 milijard dolarjev na leto in dobiček si v glavnem razdelijo veliki odkupovalci kakava in korporacije, kot so Cadbury, Mars in Nestle. A kot kaže, bi se stvari v bližnji prihodnosti lahko začele obračati v prid pridelovalcem, ki so do zdaj delali za drobiž.
Po liberalizaciji trga v Gani so se tamkajšnji kmetje začeli povezovati. Največja zadruga v tej državi, Kuapa Kokoo, združuje več kot 40.000 pridelovalcev kakava. Predstavnica zadruge KK, Comfort Kumeah, pravi: "Končno imamo nadzor. Odločamo o tem, kdo nam bo stehtal pridelke, in če nas zdaj poskušajo ogoljufati, jih odstavimo." KK ima v lasti 45 odstotkov delnic britanskega podjetja Divine Chocolate in nedavno so v ganskih vaseh ljudje razpravljali o oblikovanju novih ovitkov čokolade DC. Podjetje odkupuje kakav po načelih t. i. 'fair trada', pravične trgovine, in za vsako tono vplača še 150 dolarjev socialne premije. Ta denar je nakazan na poseben račun in je namenjen financiranju gradnje vodnjakov, šol in ureditvi mobilnih bolnišnic.
Divine Chocolate postaja vse bolj prepoznaven artikel v zahodnem svetu in podjetje dobiva donacije številnih dobrodelnih organizacij. V Združenih državah je odprlo hčerinsko podjetje z namenom "ponuditi fair trade čokolado povprečnemu ameriškemu potrošniku".
Zamisel o pravični trgovini ni nova, a nedvomno ima nov zagon. Fair trade podjetja se z naglico razvijajo po vsem svetu in ni jih težko odkriti. Google, za začetek.