Toplogredni rekorderji

Slovenija bi se v Guinnessovo knjigo rekordov najbrž lahko vpisala tudi po številu ljubiteljev svetovnih rekordov na milijon prebivalcev. Letošnji prvomajski prazniki so bili slovenskim svetovnim rekorderjem zelo naklonjeni, saj jim je med drugim uspelo zbrati največje število starih avtomobilov na enem kraju, v Boštanju pa je zagorel najvišji kres vseh časov. Pri ŠKD Mladi Boštanj so postavili kar 43,44 metra visok kres in s tem dosežkom naj bi se vpisali v čislano knjigo rekordov, saj so prekosili japonske somišljenike, ki so imeli v lasti prejšnji rekord. Športni kulturniki iz Boštanja pa so morda presegli še kakšen rekord, vendar ga žal niso uradno merili. Recimo v največjem enkratnem izpustu toplogrednih plinov za amaterje. Andrej Klemenc iz Slovenskega E-foruma nam je pomagal pri izračunu, koliko ljudi bi se lahko ogrevalo s količino lesa, ki so jo zakurili med kresom, in koliko toplogrednega CO2 so spustili v ozračje.

"Če je bila prostornina največjega kresa 1000 m3, potem bi bilo treba zadevo pomnožiti s faktorjem 0,3 da bi dobili prostorninske metre lesa oz. biomase. To bi potem pomenilo 300 prostorninskih metrov lesa, kar bi ob uporabi sodobnih peči na biomaso zadostovalo za ogrevanje 30 povprečnih enodružinskih hiš oz. gospodinjstev v normalni ogrevalni sezoni," pravi Klemenc. Ob teh predpostavkah pa naj bi se sprostilo v zrak okoli 220 ton CO2 ali toliko CO2, kolikor ga proizvede letno 22 prebivalcev Slovenije.

"Če pa je zgorelo 1000 prostorninskih metrov lesa (če je bil kres visok 42 metrov in v povprečju širok 9 x 9 m, potem lahko ocenimo, da je šlo za okoli 1000 prostorninskih metrov) potem bi to zadoščalo za ogrevanje 100 gospodinjstev. Pri 1000 prostorninskih metrih lesa bi bile emisije CO2 okoli 770 ton CO2." Klemenc pravi, da bi sicer za kres uporabljen les zgnil v gozdu oz. na deponijah in bi se enake količine CO2 sprostile v zrak tudi v procesu gnitja. Toda to bi trajalo nekaj let, ne pa nekaj ur, kolikor je trajalo gorenje najvišjega kresa na svetu.