Manipulator / Spet ta Bono ...

Samo nekaj dni pred lansiranjem spektakularnega filma U2 3D s koncertom za redke izbrance na rdeči preprogi v Cannesu se je Bono spet pojavil na televizijskih zaslonih v svoji vedno enaki stilski podobi ter v navzočnosti več kot očitno ravnodušnega predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa tarnal, kako razvite države ne izpolnjujejo svojih obljub, da bodo po najboljših močeh pomagale odpraviti revščino, začenši z Afriko. Ah, kaj res? Pri tem človeku opazimo številne psihološke fenomene, med drugim izrazito čezmerno rast egotripa. Bono je na tiskovni konferenci jasno nakazal, da neizpolnjevanje obljub o odpisu dolga in denarni pomoči, ki so mu jih - da, njemu osebno - dali voditelji G8 pred približno dvema letoma na zasedanju v Edinburgu, jemlje zelo osebno. Bono je takrat skupaj z Bobom Geldofom in drugimi multimilijonarji z glasbene scene organiziral globalni spektakelski antidogodek, imenovan Live 8 Aid in namenjen osveščanju ljudi o revščini, predvsem v Afriki. Koncertne prireditve sta si po besedah organizatorjev v živo in prek TV-zaslonov ogledali dve milijardi ljudi in številni od njih, če že ne kar velika večina, potem o revščini niso znali povedati prav nič drugega razen nekaj kičastih sloganov, kot je bil denimo Bonov poziv najbogatejšim: "Make history by making poverty history."

Pa si oglejmo nekaj dejstev. Največji mit, ki je zasenčil resnico o Live 8 Aidu, je zagotovo ta, da je šlo za izključno humanitarno kampanjo, ker so bili koncerti pač brezplačni. A ko se je megla entuziazma dodobra razpršila, je postalo jasno, da so številni znani glasbeniki, kot so Paul McCartney, skupini Pink Floyd in U2, Madonna, Shakira, Robbie Williams in drugi s kampanjo Live Aid zaslužili na milijone dolarjev. Po navajanju britanske korporacije HMV, ki ima na Otoku prek dvesto trgovin, se je prodaja albuma Echoes skupine Pink Floyd v enem tednu povečala za 1343 odstotkov, drugi glasbeni multimilijonarji pa niso veliko zaostajali pri trženju svoje kvazihumanitarne plati. Sicer so številni med njimi potem trdili, da so denar namenili revnim, in mi naj bi jim verjeli na besedo. Edini pevec, ki je doživel upad prodaje, je bil Pete Doherty, potem ko so mediji raztrgali njegov nastop v londonskem Hyde Parku, kar spet potrjuje spektakelsko naravo antidogodka Live Aid. Številni glasbeniki (Snoop Dogg, Madonna) so na odru pokazali, da jim je največ do ohranjanja svojega lastnega imidža, kar je v bistvu to, kar se da uspešno tržiti. Na koncu so se organizatorji Live Aida zaradi kričeče odsotnosti afriških glasbenikov znašli v veliki zadregi in v en glas zatrjevali, da je kampanja dvigovanja zavesti o afriški revščini preprosto prevelika, da bi jo lahko zaupali Afričanom.

In zdaj Bono joka, ker ni učinkov. S tem kaže tudi na to, da ne razume narave sodobne družbe, ki hitro menja modne muhe. Edini razlog, zakaj Bono ni že zdavnaj utonil v pozabo s svojo plemenitostjo, je ta, da se politiki radi slikajo z njim. To jim namreč dviguje ratinge.