V središču / Dobički za cerkev

Kako posluje slovenska katoliška cerkev? RKC novih finančnih odpustkov, ki jih napoveduje Janševa vlada, ne potrebuje, saj ji gre zelo dobro. To razkriva sveže letno poročilo cerkvene skupine Metropolitana, ki ob jedrni ljubljanski družbi Metropolitana združuje še tri podjetja, in sicer Gozdno gospodarstvo Bled ter manjši podjetji Pokljuka in italijansko podjetje GG Bled Italija Srl. Prek njih Nadškofija Ljubljana upravlja svoje obsežno nepremično premoženje, zlasti gozdove na Pokljuki, Jelovici in v Zgornji Savinjski dolini. Poročilo skupine Metropolitana za leto 2025 pa med drugim razkriva, da si je nadškofija lani izplačala štiri milijone evrov dividend.

Nadškofija Ljubljana pod vodstvom Stanislava Zoreta si je iz svojih podjetij lani izplačala štiri milijone evrov dividend.

Za kaj je nadškofija pod vodstvom Stanislava Zoreta porabila štiri milijone evrov, ni javno znano. Po grobih ocenah ima slovenska cerkev v lasti okoli 360 kvadratnih kilometrov ali tri odstotke vseh gozdov v državi, ki sicer skupno pokrivajo 12.000 kvadratnih kilometrov ali 58,2 odstotka celotne površine Slovenije. Večina cerkvenih gozdov spada pod Nadškofijo Ljubljana, ki je po uradnih bazah lastnica zemljišč in stavb v skupni vrednosti 202,3 milijona evrov. Gre za seštevek tako imenovanih posplošenih vrednosti nepremičnin, ki jih objavlja državna Geodetska uprava. Osrednje podjetje, ki upravlja te gozdove, je ravno Gozdno gospodarstvo Bled, ki ga je Nadškofija Ljubljana kupila leta 2006, med prvo Janševo vlado. Deleže v tej ključni gozdarski družbi so ji takrat najprej prodali trije največji lastniki, med njimi zaposleni, ki so prek svojega podjetja Pokljuka obvladovali slabo četrtino podjetja, na koncu pa tudi državna sklada Kad in Sod, ki sta imela vsak po 10 odstotkov. Gozdno gospodarstvo Bled, ki ima več kot 80 zaposlenih, zadnja leta ustvari od 40 do 70 milijonov evrov prihodkov na leto, posluje z dobičkom in ima odlično bonitetno oceno. Odlično boniteto ima tudi jedrna družba skupine Metropolitana. O tem, da ji gre dobro, med drugim priča podatek, da je zgolj lani za deset milijonov evrov povečala dolgoročne naložbe v vrednostne papirje in plemenite kovine, s 13,7 na 23,7 milijona evrov. V te naložbe namreč podjetje vlaga le presežke, torej denar, ki ga ne potrebuje za tekoče poslovanje, ampak mu ostaja in ga poskuša plemeniti dolgoročno. V kaj konkretno vlaga, zadnji dve leti ne razkriva več. Strukturo naložb je Metropolitana nazadnje razkrila konec leta 2023, ko je imela skupno 10 milijonov evrov dolgoročnih finančnih naložb, nekaj delnic Zavarovalnice Triglav in obveznic tujih cerkvenih bank, ključno naložbo, vredno kar 7,6 milijona evrov, pa je pomenilo zlato. Danes je to zlato vredno skoraj dvakrat toliko, nekaj več kot 14 milijonov evrov.

Pri tem je zanimivo, da katoliška cerkev oziroma Slovenska škofovska konferenca cerkvenih podjetij tako rekoč ne omenja, kot da ne obstajajo. Podjetij recimo niti z besedo ne omenja v obsežnih dokumentih, s katerimi je do predlani »občestvu« sporočala cerkvene statistike. Zadnje tovrstno poročilo ima kar 236 strani in kaže stanje v slovenski katoliški cerkvi konec leta 2023, pri tem pa v kratkem poglavju o financah navaja, da so »glavni vir prihodkov« katoliške cerkve v Sloveniji prostovoljni darovi vernikov, da država ne financira verskih dejavnosti, ampak zgolj sofinancira dejavnosti cerkve, ki so »družbeno in splošnokoristne«, niti z besedo pa ne omenja, da ima cerkev v lasti tudi podjetja. Eno najbolj dobičkonosnih cerkvenih podjetij je Blejski otok, d. o. o., ki je v lasti župnije Bled in ki je lani imelo rekordnih 3,3 milijona evrov prihodkov, v zadnjih treh letih pa je ustvarilo skoraj dva milijona evrov čistega dobička. Podjetje za obisk Blejskega otoka, ki med drugim vključuje »vstopnino za cerkev Marijinega Vnebovzetja z zvonom želja«, odrasli osebi računa 12 evrov, družini, ki jo sestavljajo »starša in otroci do vključno 15 let starosti«, pa 24 evrov, trži pa tudi nastanitve v cerkvenem blejskem hotelu Stari farovž.

Podatki o podjetniški dejavnosti katoliške cerkve so pomembni tudi v luči napovedanih dodatnih ugodnosti za verske delavce in objekte, ki bi dodatno obremenili javne finance. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je namreč v normativni program ministrstva za letos uvrstila spremembe zakona o verski svobodi, s katerimi bi država uslužbencem cerkva začela plačevati celotne, 100-odstotne socialne prispevke, namesto zdajšnjega 60-odstotnega sofinanciranja, za verske objekte pa bi uzakonila tudi oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Oba ukrepa bi vplivala na javne finance, daleč najbolj pa bi koristila prevladujoči katoliški cerkvi. Za prispevke njenih uslužbencev bi šlo na leto okoli 1,8 milijona evrov več oziroma okrog 4,6 milijona evrov namesto zdajšnjih 2,8 milijona evrov.

Cerkev se vedno kot podpornica vključi v kampanje stranke SDS. Ko je SDS na oblasti, te usluge vrne z novimi zakonskimi ugodnostmi za cerkev in njene predstavnike.

Podjetniški interesi katoliške cerkve so povezani tudi z nekaterimi drugimi ukrepi vlade. Eden takih je odprava omejitev za kratkoročno turistično oddajanje nepremičnin, kar predvideva že

interventni zakon. Ta namreč prinaša zamrznitev zakona o gostinstvu, s katerim je Golobova vlada uvedla nekatere omejitve za kratkoročno oddajanje nepremičnin, torej za dejavnost, s katero se katoliška cerkev ukvarja in jo skupina Metropolitana označuje kot strateško in razvojno. Katoliška cerkev se v kampanji proti zakonu o gostinstvu uradno ni pojavljala, je pa jasno, da ima v tej dejavnosti močan poslovni interes in da ji bi poslovno koristila uzakonitev interventnega zakona, za katerega se bodo septembra zbirali podpisi za razpis referenduma. Če omenimo le del: Gozdno gospodarstvo Bled trži koče in apartmaje »v osrčju pokljuških gozdov, v Stari Fužini in na morju«, ima namreč tri apartmaje na Pokljuki, samostojno hišo v Stari Fužini pri Bohinjskem jezeru ter osem apartmajev v hiši na Punti v Piranu. Podjetje Metropolitana ima sedem apartmajev v Bohinjski Bistrici, apartma v Stari Fužini, štiri apartmaje v Ljubljani … Vezi med Janševo vlado in katoliško cerkvijo so tudi kadrovske. Kristina Šteblaj, ki je bila v prejšnji Janševi vladi med letoma 2020 in 2022 državna sekretarka na finančnem ministrstvu, je po odhodu z ministrstva leta 2022 postala direktorica cerkvenega podjetja Gozdno gospodarstvo Bled. Julija letos se je znova vrnila na finančno ministrstvo pod vodstvom istega ministra Andreja Širclja, kjer je kot državna sekretarka zdaj med drugim pristojna za proračun.