Manipulator / Spet nova zgodovina?

"V času slovenske pomladi je bil za zaščito četverice, ki je bila obtožena pred vojaškim sodiščem, ustanovljen civilnodružbeni odbor za varstvo človekovih pravic, ki ga je vodil gospod Igor Bavčar. Komunistična partija je kot njegovo protiutež preko SZDL ustanovila svet za varstvo človekovih pravic, za predsednika tega sveta postavila idejnega tvorca represivne kazenske zakonodaje gospoda Ljuba Bavcona, vas pa za podpredsednika. Zanima me, kako komentirate vašo vlogo v tem odboru in ali ste ponosni na to," je v zadnjem Objektivu zastavila vprašanje predsedniškemu kandidatu dr. Danilu Türku podpredsednica SDS in evropska poslanka Romana Jordan Cizelj. Türk ji je odgovoril, da je pač v tem vprašanju več neumnosti kot stavkov.

Romani Jordan Cizelj smo poslali vprašanje, ali gre pri njenem vprašanju za njeno lastno interpretacijo dogodkov tik pred osamosvojitvijo ali za uradno SDS-ovo oceno lika in dela Bavconovega odbora za človekove pravice. Nove zgodovinske interpretacije še ne tako oddaljenih dogodkov niso namreč nič neobičajnega. Odgovora Jordan Cizljeve do zaključka redakcije nismo dobili.

Dr. Ljubo Bavcon pa meni, da je takšna interpretacija najbrž posledica branja določenih strankarskih tednikov, ki so o njem podobno pisali, kot se je glasilo vprašanje EU-poslanke. Glede zgodovinskih dejstev pa pravi, da je bil v pristojnih organih SZDL sprejet sklep o ustanovitvi tega sveta dne 24. marca 1988, torej nekaj mesecev pred Janševo aretacijo. "Iz tega izhaja, da Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni ustanovila komunistična partija kot protiutež Bavčarjevemu odboru. Zamisel je nastajala od jeseni leta 1987 na pobudo nekaterih jugoslovanskih profesorjev za mednarodno pravo (na primer Vojin Dimitrijević). Zamisel je za svojo sprejel Jože Smole, predsednik tedanje SZDL, in me je povabil, naj predsedujem organu, ki naj bi gojil in razvijal ideje o varstvu človekovih pravic," pravi Bavcon. V Svetu pa so od vsega začetka sodelovali "številni ugledni, avtonomni in kredibilni slovenski intelektualci, med njimi na primer dr. Anton Stres, Miloš Mikeln, Tomaž Mastnak, Danilo Türk in še številne druge javnosti znane osebnosti". Glede na interpretacijo Jordan Cizljeve bi torej lahko med komunistične sodelavce šteli tudi trenutnega celjskega škofa. Bavcon pravi, da se je SZDL pozneje preoblikovala v politično stranko, Svet pa se je izločil iz tega okvira in predložil Skupščini Slovenije osnutek zakona o Svetu za varstvo človekovih pravic, ki je bil spomladi 1990 tudi sprejet. Dvajsetčlanski svet je potem deloval do ustanovitve instituta varuha človekovih pravic, ki je nadomestil Svet in je bil uveden z ustavo iz leta 1991 in z zakonom iz leta 1993.