Brez presežka

Ob Masarykovi cesti v Ljubljani se bo leta 2009 začela gradnja nove sodne stavbe, kamor se bodo preselili vsi prvostopenjski pravosodni organi v Ljubljani. Celoten projekt gradnje naj bi bil končan leta 2012, ministrstvo za pravosodje pa bo zanj odštelo približno 60 milijonov evrov. Za primerjavo povejmo, da so v španskem mestu Valencia za gradnjo skoraj še enkrat večje sodne stavbe porabili 160 milijonov evrov, v kar so vključene tudi obresti za 12 let financiranja. Z gradnjo nove sodne stavbe v Ljubljani se bo prostorsko razbremenila spomeniško zaščitena sodna palača na Tavčarjevi 9, hkrati pa prihranil denar za najemnino. Danes namreč pravosodni organi v Ljubljani poleg 13.000 kvadratnih metrov lastnih prostorov uporabljajo še dodatnih 27.000 kvadratnih metrov najetih površin, ki so razpršene na dvajsetih različnih lokacijah, za njihov najem pa država letno odšteje kar 4,2 milijona evrov.

Čeprav o smiselnosti gradnje nove sodne stavbe ne dvomi nihče, se poraja vprašanje, ali je bila na javnem natečaju res izbrana najboljša arhitekturna rešitev. Avtorska skupina enega od neizbranih elaboratov, ki mu je natečajna komisija podelila posebno priznanje, namreč trdi, da so bili natečajni pogoji v urbanističnih zahtevah nesmiselno zastavljeni, hkrati pa tudi nerešljivi. Zaradi tega bo nova sodna stavba videti kot "naključni konglomerat likovno nesrečno sestavljenih volumnov", so zapisali v protestni izjavi. Znano je, da je na natečaj prispelo enajst elaboratov, žirija pa je za zmagovalno izbrala rešitev skupine arhitektov pod vodstvom Vojteha Ravnikarja. Manj znano je, da je natečajno gradivo prevzelo kar 88 avtorskih skupin, a se večina za sodelovanje ni odločila, saj so se jim natečajni pogoji zdeli nesmiselni. Zmotilo jih ni le dejstvo, da je bilo potrebno ogromno vsebine spraviti v premajhen volumen, pač pa še bolj, da se je z urbanističnimi pogoji natečaja že vnaprej predpisala arhitekturna obliko, kar je dokaj neobičajno, saj se je s tem omejila svoboda avtorskega izraza in onemogočila kakršnakoli smiselna rešitev. "Zakaj naj bi bila predpisana oblika, ki izhaja iz forme poslovnega objekta, predvidenega na tem mestu v zazidalnem načrtu, edina primerna za osrednjo sodno stavbo? Ali je boljše biti zgleden ob doslednem spoštovanju robnih pogojev ter ostati povprečen v arhitekturnem izrazu ali delno korigirati zahtevane pogoje in realizirati boljši projekt?" se sprašujejo podpisniki protestnega pisma Tadej Glažar, Jure Grohar, Andraž Intihar, Kaja Lipnik Vehovar, Jernej Prijon, Vid Razinger, Arne Vehovar in Miran Mohar. Žal je njihov protest vsaj za zdaj naletel na gluha ušesa. Tako predsednik natečajne komisije Bogdan Reichenberg kot ljubljanski podžupan Janez Koželj, ki je komisiji svetoval pri izboru, sta možnost ponovitve natečaja zavrnila. "Lahko bi vse znova vrnili na začetek, še enkrat premislili, ali smo se dobro odločili. Toda te vaje nočemo ponavljati," je izjavil Koželj.