Škodljiva zavezništva evropskih strank

Nemški socialdemokrati (SPD) so se ostro odzvali na nastop nemške kanclerke Angele Merkel v predvolilnih oglasih Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) premiera Iva Sanaderja. V protestnem pismu, ki ga bo Bundestag obravnaval na redni januarskih seji, so opozorili, da kanclerka ne bi smela podpreti ene same stranke v tuji državi, računajoč seveda, da lahko na volitvah zmaga tudi kdo drug, z njim pa bo v interesu države treba imeti dobre odnose.

Spomnimo: ime Angele Merkel, predsednice Krščanskodemokratske unije (CDU) in nemške kanclerke, se pogosto pojavlja v podporo strankarskim liderjem enake barve v postsocialističnih, zlasti srednjeevropskih državah. Tudi predsedniški kandidat Lojze Peterle je na minulih slovenskih volitvah (zlo)rabil Angelo Merkel v svoji predsedniški kampanji, ko je za njegov brezplačni časopis dejala, da se "veseli sodelovanja s Peterletom kot prihodnjim predsednikom Slovenije". Peterletov volilni štab jo je podpisal kot kanclerko in šele na pobudo nemškega veleposlaništva so na spletni strani pojasnili, da Merklova ni govorila kot predsednica nemške vlade, ampak le kot predsednica Peterletovi NSi sestrske stranke CDU.

Na Hrvaškem je na predvolilnem TV-oglasu HDZ z ramo ob rami nastopala z Jean-Claudom Junckerjem iz Luksemburga, Bertiejem Ahernom iz Irske in Grkom Kostasom Karamanlisom in izrekla za hrvaško in nemško socialno demokracijo zelo sporno pohvalo: "Republika Hrvaška se je začela hitro razvijati in postala je gonilo jugovzhodne Evrope. Po zaslugi reform v gospodarstvu, pravosodju in javni upravi je Hrvaška na dobri poti, da postane članica Evropske unije. Vse to je bilo storjeno pod vodstvom Iva Sanaderja in HDZ."

V žarišču pobude nemških socialnih demokratov je premislek o metodah, ki jih uporabljajo strankarski veljaki v nekaterih zahodnih državah, ko tečejo na pomoč sestrskim veljakom v "demokratično manj razvitih" državah. Navadno šibkejših "sester" ne podpirajo le na plakatih in v TV-oglasih, ampak po skrivnih kanalih in v različnih oblikah izobraževanja primaknejo še finančna sredstva. Če to počnejo le stranke in njihovi liderji, še nekako gre. Bolj sporno pa je, ko to stori nekdo kot predsednik vlade, saj naj bi zanj veljala drugačna pravila.