O mrtvih vse slabo?

Vljudnostno premiso, da o mrtvih govorimo le najboljše, so ob smrti dr. Janeza Drnovška sprejeli tudi predstavniki koalicije. Potratnih potovanj v čudne države in letalske vozovnice za zdravilca, ki naj bi državni proračun oškodoval za neverjetnih tisoč evrov, vladna stran te dni ni omenjala. A vseeno brez mrhovinarskega ekscesa ni šlo. Poslancu SDS Branku Grimsu se namreč ni uspelo ogniti zlorabe Drnovškovega imena, ko si je ob torkovi 16. obletnici nezakonitega izbrisa drznil označiti Janševo politiko nereševanja problema izbrisanih za skladno "s politično zapuščino preminulega predsednika Janeza Drnovška."

Kot dokaz za svojo trditev je Janšev poslanec navedel zapis v pismu, ki ga je Drnovšek januarja 2006 poslal predsednikom vlade, DZ in parlamentarnih strank ter v njem zapisal, "da predlog ustavnega zakona predstavlja sprejemljivo osnovo za nadaljnje dogovarjanje med strankami". Na dan Drnovškovega pogreba je na tiskovni konferenci zatrdil Grims, ki mu politični etos očitno dovoljuje tudi hojo po truplih: "Upam samo, da bodo vsi tisti, ki v teh dneh tekmujejo, da bi se razglasili za pravne in politične naslednike Janeza Drnovška, pri obravnavi ustavnega zakona dokazali, da s tem mislijo resno in bodo zakon podprli". V svojem eksemplaričnem primeru zavajanja namreč ni povedal nekaj pomembnih podrobnosti o Drnovškovem pismu iz januarja 2006. Ko je Drnovšek poslal pismo predsednikom, ustavni zakon o izbrisanih še ni bil javen. Janševa vlada je javnosti dovolila vpogled v besedilo ustavnega zakona šele po Mladinini pritožbi informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar. To pa se je zgodilo šele tri mesece po Drnovškovem pismu. Ker januarja ustavni zakon še ni bil javen, je Mladina dan po Drnovškovem pismu na uradu predsednika preverila, kako je predsednik prišel do besedila ustavnega zakona. "Besedila ustavnega zakona o izbrisanih v Urad predsednika še nismo dobili," so le nekaj dni po pismu, na katero se sklicuje Grims, sporočili iz takratnega Drnovškovega urada.