Brez katarze?

Kaj bo z desnico oziroma desno sredino? Rezultat treh strank nekdanje pomladne koalicije je vendarle presenetljivo nizek. Kako naprej?

V daleč največjih težavah je seveda SLS + SKD in videti je, da bo dr. Franc Zagožen, največji poraženec (ob dr. Francetu Arharju, ki se je po volitvah skril in očitno čaka, da najhujše mine), stranko le težko ohranil skupaj. Bi bilo bolje, da gre v opozicijo ali da ostane v vladi? Kmetijstvo bo v naslednjem mandatu zaradi EU še posebej pomemben, a hkrati tudi potencialno nevaren resor. Izid pogajanj bo za kmete najbrž v vsakem primeru razočaranje. Stranki vsekakor ne bo lahko. Brata Podobnik in Zagožen nikakor ne kažejo znakov, da bi "odšli", kljub temu da to od Zagožna, glede na komentarje v Družini, pričakuje celo cerkev. Bo to na koncu prineslo nadaljnjo delitev stranke, od katere bi se potem vsaj en del gotovo znašel v krogu Bajukove Nove Slovenije, drugi pa bi lahko morda ustanovil nekakšno novo ljudsko stranko? Zdi se, da bo vztrajanje starega vodstva SLS do kongresa, ki očitno ne bo ravno kmalu, to povzročilo, če bo SLS + SKD v vladi ali izven nje. Kar je pravzaprav močan argument proti vključitvi SLS v vlado, v kateri bi bila najbolj nestabilen partner.

Tudi SDS je poraženka volitev. Janez Janša tako s skupnim rezultatom Koalicije Slovenija kot svojim (rezultatom SDS) ne more biti zadovoljen. Nič bolje ni z rezultatom "pomladnikov", ki jih je tako obsesivno poskušal združiti v prejšnjem mandatu. Prav ta rezultat je seveda najpomembnejši, če hoče desna sredina ne le sanjati o svoji vladi, ampak jo tudi voditi. SDS je sicer največja stranka na desni, vendar v štirih letih ni napredovala, in kar je hujše, očitno jo čakajo še štiri leta opozicije. Tudi pri SDS se bodo torej najbrž morali vprašati, kako naprej. Samo vodji "poslušna stranka" mnogo večjega rezultata najbrž ne more pričakovati, notranja debata pa bi izpostavila tudi vprašanje primernosti strategij (predvsem nefleksibilnega vztrajanje pri tem, da je treba tudi s "silo" združiti vso desno sredino), ki jih je izbiral vodja. Nova Slovenija se tudi zato zdi edini pravi zmagovalec na desni. Dr. Andrej Bajuk je svojo priložnost izkoristil tako rekoč maksimalno. Vprašanje je le, kje so njegove meje in meje Nove Slovenije. Skoraj gotovo višje od devetih odstotkov. Ob očitni zmedenosti SLS + SKD je namreč prestopanje dodatnega dela članstva v Novo Slovenijo najbrž skoraj neizbežno.

Po "nizu" porazov Janeza Janše pa je dr. Andrej Bajuk trenutno tudi edini na desni, ki mu ratingi rastejo. Za "zmagovalca" ga, kot je videti, priznava tudi cerkev. A za to, da bi lahko postal pravi zmagovalec, to ne bo dovolj. Kot vsi, ki želijo zmagati, to je zdaj že bolj ali manj jasno, bi moral poseči še po tako imenovani sredini. Sicer pa bo morala, če želi zmagati, to prej ali slej razumeti vsa desnica. Tudi sklicevanje na "evropske" demokratične standarde bo kot desni argument za domnevno duhovno nedemokratičnost slovenske družbe očitno postajalo vedno bolj neprepričljivo. Še posebej po neverjetni blamaži z vladnim zaprosilom beneški komisiji za mnenje o zapletih z volilno zakonodajo. Slab znak za prihodnost desne sredine je, da se sedanja vlada obnaša, kot da se v Benetkah ni zgodilo nič oziroma polemizira celo z beneško komisijo. Pa tudi cerkev, "zaščitnica" slovenske desnice, kot kaže, nima namena spremljati "evropskih" trendov, denimo dejstva, da je iz preambule temeljnih pravic EU izpadel del, ki je govoril o sklicevanju na "krščansko dediščino". Vse to kaže, da transformacija desnice nikakor ne bo lahka.

Ob njenem vztrajanju pri dosedanjih političnih strategijah bo "evropska" demokratična praksa neizbežno postala argument laične levice. Ali leve sredine. Tudi tiste, ki jo bo, ne glede na to, ali bo v njej SLS + SKD ali ne, predstavljala nova vlada. Prednost morebitnega vstopa SLS v vlado je tako ali tako samo utrjevanje sredinske pozicije LDS. Kljub temu pa je mogoče pričakovati, da bo vlada, ki jo bomo kmalu dobili, predvsem sredinska vlada, tudi zaradi ambicij, ki jih ima menda dr. Janez Drnovšek kot bodoči kandidat za predsednika republike. Za LDS zamenjava mandatarja, tudi če bo Drnovšek, v nasprotju z Milanom Kučanom, ostal predsednik svoje stranke, ne bo ravno lahek manever. Bodo volilke in volilci lahko zadovoljni? Veliko je odvisno od samega "naslednika". Pri izbiri pa bo najbrž eden od pomembnejših kriterijev ravno ta, ali novi eldeesovski mandatar vlade in s tem tudi LDS ne bo zavihtel "preveč" na levo.

Kakorkoli, ne glede na to, kakšna bo prava barva nove vlade, je jasno, da jo bo vodila in obvladovala LDS. Kar pomeni, da bo poslej odpadel izgovor, češ tega in tega niso mogli storiti zaradi koalicijskih partnerjev, pa to in to so storili ali izsilili drugi. Premoč je preveč očitna. Napake bodo, tudi če ne bodo imele jasnega naslovnika, pripisane LDS. A kljub temu desnica ne more pričakovati vzpona samo s čakanjem na te napake. Sami so jih očitno naredili preveč, da bi lahko ugodno primerjavo z LDS pričakovala ista desnosredinska ekipa.