15 let kasneje

"Mimogrede, tudi KBC je tako organiziran ... Še zdaj ne razumem, zakaj je prišlo potem do (...) do zapletov in tudi do spremembe stališč. Bi zelo obžaloval, če bi se na koncu izkazalo, da je šlo za kakšno napačno informiranje izven kanalov, ki za to niso bili pooblaščeni. Ker nekatere sledi vodijo tudi v to smer."
Janez Janša, na TVS

Sledniki predsednika vlade so na preži. Ko je govoril o tem, da se je KBC odločila za odprodajo svojega deleža v NLB, je za to okrivil nekakšne nepooblaščene kanale. Izrazil se je sicer nekoliko nerodno, a česa drugega kot to, da bi obžaloval, če je šlo za napačno informiranje zunaj kanalov, ki so za to pooblaščeni, gotovo ni želel povedati. No, povedal je predvsem to, da Sova ali kakšne druge tajne službe delujejo.

Premierove besede bi lahko razumeli, kot da pooblaščeni kanali v primeru KBC niso delovali oziroma so delovali slabše kot nepooblaščeni. Vendar ne gre za to. Odločitev o "izgonu" KBC je bila zavestna. Tako se bo vlada lahko polastila tudi nadzora nad največjo slovensko banko. Če ji bo ob tem uspelo vsaj kakšen občuten delež prodati kakšnemu slovenskemu, do vlade prijaznemu domačemu investitorju, toliko bolje. Ljudstvo bo, vsaj nekaj časa, zaradi varovanja nacionalnega interesa zadovoljno. Vse v skladu z vladno filozofijo gospodarske politike. Najpomembnejše vodilo je, da končna oblast ostane vladi in da so tisti, ki vodijo gospodarstvo, vključeni v vladni politični lobi. Zelo zaželene so tudi družinske povezave. Ta cilj se skuša doseči pri izbiri kupcev ob prodaji državnih deležev ter pri nasprotovanju dokapitalizacijam ali strinjanju z njimi. Kad in Sod seveda delujeta kot eno telo in oškodovanja davkoplačevalk in davkoplačevalcev pri njunih odločitvah niso pomembna.

Drznost projektov privatizacije se počasi stopnjuje. Prvi večji primer je bil Mercator, ki so ga pod mizo prodali za povsem konkretne medijsko-politične usluge. Brez prevzemnih premij. Potem je prišel na vrsto Mobitel. S tem, da je oblast združila direktorski funkciji Telekoma in Mobitela, je pravzaprav izpeljala prevzem uspešnega podjetja, ki je sicer tako kot Telekom v lasti države, brez kupnine. Kako uspešna bo prihodnja prodaja dela državnih deležev združenega podjetja, bo tako praktično nemogoče ugotoviti. Z nakupom oklepnikov patria gre vlada še korak dlje. Na novo z javnim denarjem postavlja na noge "svojo" vojaško industrijo. Privatizacija ima v Sloveniji veliko nenavadnih obrazov, ki napovedovanim reformnim posegom dajejo novo podobo. Premier sicer še vedno govori, da bo vlada ob privatizaciji obdržala samo četrtino plus eno delnico, kar je Damijanova zamisel, vendar to danes očitno pomeni nekaj povsem drugega. Pomembno je namreč, kakšni bodo postopki in kdo bodo kupci.

Vlada gradi novo slovensko elito in za ta vzvišeni projekt ji javnega denarja ne more biti škoda. Pa naj gre za izbiro kupcev pod ceno ali za izbiro tistih, ki bodo zaslužili ob posredovanju pri javnih naročilih. Afera ob nakupu operacijskih miz je bila pravi povod za zakonodajni skok po vladnem okusu tudi na tem področju. Ob trpljenju bolnih je velik del javnosti pozabil na neprijetno dejstvo, da brez revizijskega nadzora ni smotrne in varčne porabe javnih sredstev. Vlada je to dobro razumela. Nemudoma je pripravila novelo zakona, ki ne bo rešila samo njenih težav z nabavo operacijskih miz, temveč bo omogočila, da se bo znebila vseh neprijetnosti ob dodeljevanju javnih naročil. Na to, kako nezdrave načrte ima vladna koalicija glede javnih naročil, je z odstopom opozorila celo nedavno imenovana predsednica državne revizijske komisije Vesna Cukrov. Odstopila je, ker zaradi predvidene spremembe zakona o javnih naročilih, kot pravi, ne bi mogla kakovostno opravljati svojega dela.

Predlagani zakon, ki naj bi bil sprejet po hitrem postopku - seveda zaradi operacijskih miz -, je po mnenju strokovnjakov problematičen tudi glede skladnosti z evropskim pravom. Morda je ravno prav neskladen. Vlada bi, če bo predlog sprejet, lahko kljub zahtevku za revizijo posel sklenila s ponudnikom, ki bi ji najbolj ustrezal. Nad njeno odločitvijo, kakršna koli ta že bo, pa ni predvideno nikakršno pravno varstvo. Vlada ima zadnjo besedo in pika. Kadar gre za neposredno nevarnost za življenje in zdravje ljudi, izpolnjevanje mednarodnih obveznosti države ali za grožnjo velike neposredne škode za javna sredstva. Razumljivo? Konec koncev gre za pomembne stvari in nekdo mora enkrat presekati gordijske vozle. A zakonodajni pojmi so raztegljivi, tako da se marsikdo boji, da bo vlada poslej lahko popolnoma samovoljno odločala tako rekoč o večini javnih naročil. Bivši predsednik državne revizijske komisije dr. Aleksij Mužina je dejal, da je to svetovni unikum.

Videti je, kot da bodo v Sloveniji že kmalu obstajali skoraj vsemogočni gospodarji, Mreža, ki za svoje naredi vse. Obveščena, opremljena z instrumenti nadzora. Oblast s prijaznim obrazom, ki ji neprijaznih vprašanj ni prijazno zastavljati. Pod vodstvom vodje z vizijo reformista. Vlada, ali bolje predsednik vlade, počasi prekvaša vse. Koncesij, ki so resda precejšnje, je deležna samo rimskokatoliška cerkev.