Grega Repovž

 |  Mladina 12  |  Uvodnik

Sobotni obiski

"Seveda sem paranoiden. Saj nisem nor."
Josif Brodski

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Grega Repovž

 |  Mladina 12  |  Uvodnik

"Seveda sem paranoiden. Saj nisem nor."
Josif Brodski

"Direktorja agencije Sova imenuje in razrešuje vlada na predlog predsednika vlade."
Zakon o Sovi

Dnevnik je v sredo razkril, da je vlada v začetku februarja imenovala posebno komisijo za nadzor Sove, v kateri so ministri Lovro Šturm, Milan Zver, Janez Podobnik, Karel Erjavec, več državnih uradnikov ter bivši ustavni sodnik, sicer pa politični sopotnik predsednika vlade, Tone Jerovšek. Omenjena skupina - kaj v vladni komisiji dela Jerovšek, ki ni uslužbenec vlade in nima posebnih pooblastil - je nato v soboto, 24. februarja, obiskala sedež Sove in si ogledala njene arhive. Dnevnik trdi, da je vpogledala tudi seznam agentov, vlada to zanika, potrdila pa je obstoj sklepa in sam obisk. Predsednik vlade Janez Janša pa je v sredo tudi dejal, da so komisijo ustanovili, ker so imeli na voljo nekatere informacije, ki so prišle na vlado od zaposlenih ob menjavi direktorja. Vlada je novega direktorja Sove imenovala oktobra 2006, na to mesto pa je Janša postavil Matjaža Šinkovca, dolgoletnega diplomata, sicer člana SDS.

Sova je služba, ki deluje za vlado, je vladna služba, direktor Sove pa je neposredno podrejen predsedniku vlade. Direktor Sove po zakonu o vsem, kar Sova odkrije, poroča prvenstveno prav predsedniku vlade. Tako določa zakon, tako je bilo v času Drnovška, Ropa, Bajuka, tako je v času Janše. Da se ne bi zgodile zlorabe s strani vlade, pa Sovo nadzorujejo parlamentarna komisija, varuh človekovih pravic, sodišče, računsko sodišče in proračunska inšpekcija. Zakaj izpostavljamo vse to? Da bi poudarili, da je morebitna zloraba te službe odvisna samo od narave in poštenosti tistega, ki ji je podrejena. Tako je povsod. Oziroma obratno rečeno: če želi predsednik vlade Janez Janša zlorabljati Sovo in njene podatke, če želi pridobiti podatke o agentih in o osebnih podatkih ljudi, ki jih Sova spremlja, potem na mesto direktorja imenuje svojega človeka, ki mu bo vse to prinašal, ni mu pa treba ustanoviti komisije, o kateri bi nato še poročal državnemu zboru (vlada je o obstoju komisije obvestila pristojno parlamentarno komisijo), ki bi potem neko soboto - izbira dneva obiska se res zdi trapasta in edina pametna razlaga se morda skriva v dejstvu, da bi kup ministrov ob rednem delavniku zbudil preveč pozornosti - sprehajala po prostorih Sove. Če Janša želi zlorabljati Sovo, potem lahko to počne brez posebnih vladnih sklepov in na štiri oči z njenim direktorjem.

Seveda pa to ne pomeni, da na dogodek ni treba biti pozoren. Preveč papirjev je prišlo v javnost v zadnjem času in preveč ljudi je bilo s temi papirji diskreditiranih, da ne bi v ustanovitvi komisije videli tudi nekaterih - glede na dosedanje ravnanje - predvidljivih prihodnjih razkritij. Janša je namreč v sredo dejal, da so imeli ob menjavi na voljo nekatere informacije, ki so jih želeli preveriti. Če torej prevedemo: novi direktor Sove oziroma nekdo od zaposlenih je Janši o nečem poročal - verjetno o ravnanju predhodnika na mestu direktorja Sove Iztoka Podbregarja, ki je zdaj zaposlen pri predsedniku republike Janezu Drnovšku. Naslednja faza je seveda razkritje. In ker Janša tega ne želi razkriti sam, na sedež Sove pošlje štiri ministre: iz vsake koalicijske stranke po enega, med njimi celo dva predsednika koalicijskih strank (Podobnika in Erjavca).

V resnici se omenjena zgodba kaže kot le še eden od v zadnjem času ponavljajočih se scenarijev velikih razkritij. Enkrat Jelinčič prinese dokument iz Banke Slovenije, za katerega se nato razkrije, da naj bi ga imel že nekaj mesecev prej Janša. Potem poslanci SDS skličejo serijo tiskovnih konferenc, na katerih razkrivajo dokumente, ki diskreditirajo enkrat predsednika republike Janeza Drnovška, drugič uprave različnih bank, na sejah nadzornih svetov bank pa so jih dobili predstavniki vlade. In nato poslanci sprašujejo vlado (oziroma Janšo), ali navedbe v teh dokumentih držijo. Nato spet prinese Zmago Jelinčič dokument, ki izhaja iz evidenc Sove (prav te iste Sove), iz katerega naj bi izhajalo, da je bil nekdanji Drnovškov varnostnik zaposlen v Sovi. In tako naprej ali nazaj. Tja do Civilne iniciative, hobotnice in raznih diskreditacijskih knjižnih izdaj. Vedno pa v istem stilu in iz istega gnezda.

Kot smo torej zapisali: Janši ni treba ustanoviti nobene komisije, če želi zlorabljati Sovo. Komisijo ustanovi, če želi, da ta nekaj obelodani. Obelodani kaj? Tisto, kar Janša že ve.