intervju / Nisem poseben "natovski navdušenec"

Gospod minister, raziskave slovenskega javnega mnenja še nikdar, odkar se meri podpora javnosti vključevanju Slovenije v Nato, niso kazale tako šibke javne podpore, hkrati pa prizadevanja vlade za vključitev naše države v Severnoatlantsko zavezništvo še nikoli niso bila tako intenzivna. Kako si razlagate ta paradoks?

Kar zadeva ugotovitve raziskav javnega mnenja, se mi zdi, da so posledica precej intenzivne kampanje proti vključitvi Slovenije v Nato. Nekateri posamezniki v medijih že nekaj mesecev intenzivno nasprotujejo članstvu Slovenije v Natu in vlada oziroma slovenska oblast v celoti temu ni postavila nasproti svoje medijske kampanje. Da je vladna kampanja močna, ni res, ker vlada še ni povedala glavnih argumentov, ampak smo doslej slišali samo uvodne akorde in uglaševanje orkestra. Do sedaj še nismo začeli resne razprave, kar je morda škoda. Upam pa, da bo še več priložnosti za resno razpravo. Do sedaj smo imeli dve resni oddaji na to temo na televiziji in nekaj deset, če ne nekaj sto člankov in nastopov zoper članstvo Slovenije v Natu. Moram reči, da sem v tem trenutku kar vedro razpoložen, ker bo tej zadevi in tej omahljivi situaciji kmalu treba priti do dna. Mislim, da je nesporazum v tem, da je Slovenija vložila prošnjo za vstop v Nato in da se sedaj zdi, kakor da ni glavna težava, kako izpeljati to naročilo, temveč je problem postalo vprašanje, ali naročilo sploh obstaja. Če poenostavim, je zame, ki sem zunanji minister, problem predvsem v tem, kako izpeljati naročilo, ki ga imam črno na belem. Ta odločitev je bila sprejeta v parlamentu in v vladi in moja uradna dolžnost je, da si prizadevam, da Slovenija pride v Nato. Takšna je moja služba. Pa tudi osebno mislim, da je članstvo Slovenije v Natu dobra stvar in da bi bilo dobro, če bi se o dobrih straneh članstva čim prej prepričali. Ta organizacija verjetno ne bi imela toliko članov in kandidatov, če bi bila slaba stvar.