intervju / "Ni vseeno, če se Slovenci identificiramo z neko namišljeno preteklostjo ali pa se soočamo z realno sodobnostjo. S harmoniko ali z električno kitaro. Čisto z vidika preživetja človeka je bolje, če zaznava to, kar okoli njega je, in ne tega, kar bi želel, da je bilo." - Gregor Tomc
Sociolog dr. Gregor Tomc, preučevalec pop kulture, o pop politiki

© Matej Leskovšek
Če si v tem predsedniškem boju predstavljamo Peterleta, ki igra na harmoniko, Gasparija, ki igra električno kitaro, in Türka z violino - se vam zdi, da je izbor inštrumentov primeren?
Mislim, da je ilustracija kar primerna. V sodobnih demokracijah namreč profilirana politična stališča stopajo v ozadje. Problem pa je v tem, ker se morajo ljudje na koncu še vedno na podlagi nečesa odločiti, razen seveda, če jih že prej ne mine in na volitve sploh ne gredo. Resni kandidati ciljajo na srednji sloj, precej amorfno skupino ljudi, ki se umešča med ljudi brez posebnosti, v tiho moralno večino. Če je nekdo izrazito politično profiliran, bo posledično dosegel majhno število volivcev. Tak je v tej tekmi denimo Zmago Jelinčič. V svojih stališčih je jasen, zato bo zanj glasovala manjšina, recimo 10 ali 15 odstotkov, ki sebe doživlja kot tranzicijske poražence. Če pa ciljaš na več, moraš mrežo vreči na sredino, in to lahko storiš le tako, da ostajaš, kolikor je le mogoče, nejasen. Kako te bodo torej v tem primeru ljudje prepoznavali? Kako se bodo zate odločali? Predvsem po sekundarnih kriterijih, ki so z vidika same politične tekme manj pomembni. Denimo po videzu. Borut Pahor na to ogromno ulovi. Igra na kennedyjevski imidž, na spremembo, ki pa ostaja zavita v gosto meglo nedorečenosti. Pomembni so tudi kognitivni kriteriji. Lahko si denimo dober retorik. Pomembne postajajo čisto osebne, značajske lastnosti kandidata, to, ali je zmožen empatije, ali je maščevalen, pokroviteljski ipd. In ne nazadnje postajajo pomembne tudi kulturne razlike. Peterle se na primer postavlja kot kandidat slovenskega podeželja. V neki fazi svoje kariere se je odločil, da bo glasove iskal med ljudmi, ki živijo na kmetih ali se kot kmetje samo počutijo. V ta kontekst sodi igranje orglic, poznavanje čebelarstva, pa klena slovenska beseda, s katero nagovarja volivce. Seveda pa ne sme delovati preveč podeželsko, ker bo potem odtujil preveč urbano usmerjenih volivcev.