intervju / Dr. Andreja Cirman

Dr. Andreja Cirman, docentka na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in prodekanka za študijske zadeve na isti fakulteti, se ukvarja s teorijo poslovanja z nepremičninami. Ker cene stanovanj v Sloveniji še vedno letijo v nebo, smo se z njo pogovarjali o tem, kako bi jim bilo mogoče pristriči peruti, pa tudi o tem, kako bi lahko republiški stanovanjski sklad deloval bolj učinkovito in ali gre nekoliko višjo rodnost v lanskem letu res pripisati boljši stanovanjski politiki sedanje oblasti. Cirmanova je, tako kot 83 odstotkov slovenskih gospodinjstev, tudi sama lastnica nepremičnine.

Republiški stanovanjski sklad od ponedeljka sprejema vloge za nakup 364 stanovanj v Postojni, Mariboru, na Jesenicah in v Novem mestu. Cena se giblje med 1200 in 1500 evrov za kvadratni meter, kar je nižje od tržnih, vsaj v Ljubljani ... Kako bo ta razpis vplival na slovenski nepremičninski trg?

Zagotovo je to dodatna ponudba, ki zadovolji del povpraševanja, in ta del se umakne s trga. Zato ne moremo reči, da je vse skupaj brez učinka. Na nekaterih lokalnih trgih je lahko učinek takšne poteze celo velik. Se pravi, če je na nekem trgu razmeroma majhen presežek povpraševanja po stanovanjih ali presežka sploh ni, potem ima lahko takšen ukrep kar velik učinek. Lahko zaustavi krepko rast cen stanovanj ali cene celo zniža. Na trgih, kjer je veliko povpraševanja po stanovanjih, kjer se s takšnimi razpisi zadovolji zgolj del povpraševanja, pa kakšnega izjemnega učinka niti ne more imeti. Tak trg, kjer skladove akcije zadovoljijo le majhen del povpraševanja, je na primer Ljubljana. Ker je povpraševanja po stanovanjih tu še vedno veliko, cene stanovanj še naprej rastejo.