Izganjalci hudiča

Američani so največji fanatiki "svetosti življenja", toda obenem - kar je seveda paradoksalno, groteskno in srhljivo - so tudi največji fanatiki smrtne kazni. Jasno, še bolj absurdno zvenijo, ko rečejo: abortus ne - smrtna kazen da. Hecno, ne. Pri nas ni situacija nič manj dvolična, nič manj paradoksalna, nič manj groteskna in nič manj srhljiva. Tisti, ki najbolj navijajo za "svetost življenja" in jo potem običajno podprejo še z neskončnim jamranjem o nemoralnosti in ilegalnosti abortusa, po drugi strani samskim ženskam, ki so neplodne, odrekajo možnost umetne oploditve. Z eno besedo, odrekajo jim možnost, da bi prakticirale "svetost življenja". In ko enkrat to prepoved izrečejo konzervativne, tradicionalistične, patriarhalne, k družini, bogu in domu usmerjene garde, spoznamo, kako ogrožena je pravzaprav Slovenija. V času Stalina so imeli razno razni komiteji zelo dolga, mučno zapletena, skoraj neizgovorljiva, praktično nezapomljiva imena, toda ironično - odločali so o življenju in smrti. O tem, kdo naj živi in kdo naj umre. "Odbor državnega zbora republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko" je tak komite - skoraj neizgovorljiv in praktično nezapomljiv, toda odloča o življenju in smrti.