banke / Sklep z zaprte seje
Zaradi domnevne neustavne privatizacije bank se je Sašo Peče zatekel na ustavno sodišče

Sašo Peče
© Denis Sarkić
Praviloma so seje državnega zbora in njegovih teles javne. A zmeraj pač ni tako; če se državni zbor ali kakšno telo odloči, da zaradi splošnih koristi izključi javnost, je seja zaprta, gradivo pa dobi oznako zaupnosti. Umikanje za tančico skrivnosti je bilo običajno v prvih letih sestajanja slovenskih poslancev, takrat je nastajala država in pogovori o vojski, denarju, vohunih, državnih strategijah in ostalih usodnih stvareh so bili pač preobčutljivi, da bi jih po pomoti slišalo neposvečeno uho. Danes je tega manj, zaprte seje so redke, k njim se tu in tam zatečejo preplašene komisije in odbori. V tistem, že zdavnaj minulem času, je na eni izmed takšnih zaprtih seje tekel pogovor o privatizaciji slovenskih bank, točneje, poslanci so se ukvarjali z vprašanjem, kaj narediti z ljubljansko in mariborsko banko. Bilo je poletje, konec julija, leta 1994.