Sumljiv posel leta

Slovenski vladi oziroma finančnemu ministrstvu se je le uspelo za nekaj časa rešiti razkošnega vladnega letala Falcon 2000 EX , ki si ga je bila omislila vladna garnitura pod vodstvom sedanjega predsednika države Janeza Drnovška. To letalo je, tako kot njegov predhodnik, še bolj luksuzni in še dražji Falcon 900 EX, precej razburjalo javnost. Predsednik vlade Tone Rop je bil zaradi uspelega posla ironično vzhičen, saj je dejal, da je škoda, ker Slovenija nima več falconov. Finančni minister Dušan Mramor in državni sekretar Anton Žunič, ki se je ukvarjal z oddajo ali prodajo nesojenega vladnega letala, sta bila s poslom prav tako vidno zadovoljna. "To je bil nekoliko nenavaden posel za ministrstvo za finance. Nismo navajeni prodajati letal," je ob razglasitvi vesele novice javnosti povedal minister Mramor.

Zakup naj bi v desetih letih prinesel 26 milijonov dolarjev. Slovenija pa naj bi s poslom z letalom celo nekaj zaslužila in še veliko več prihranila. Kar od sedem do osem milijonov dolarjev zaradi cenejših letalskih prevozov slovenskih oblastnikov. Ti bodo morali še naprej uporabljati zastarelo vladno letalo Learjet 35, ki je z uvedbo varčevalnih ukrepov ministra Mramorja kar nenadoma postalo povsem primerno. "Vstopamo v EU in to pomeni velike ekonomske pritiske na javno porabo. Proračun nujno potrebuje prostor za nevtraliziranje šokov, kakršne poznamo iz Portugalske, Grčije in Španije. Lahko bodo to dodatni brezposelni ali težave z izvozom, zaradi česar bo v proračunu manj denarja. Zato smo se lotili varčevalnih ukrepov. Med državami pristopnicami smo prej izjema kot pravilo, saj imamo proračunski deficit v mejah maastrichtskih določil. Odločili smo se, da bomo v EU prišli z zdravimi javnimi financami," je povedal minister Mramor. Megalomanski falcon pa je ravno pravšnji za varčevanje.

Toda ali je finančnemu ministrstvu res uspel posel leta oziroma ali bo država v resnici sploh kaj privarčevala s tem, da je falcona dala v zakup? V ministrstvu za finance so nekako takole obrazložili, kako so speljali posel. Nabavna cena letala je bila 28 milijonov dolarjev. Vrednost protidobav za letalo je bila 2,2 milijona dolarjev, tako da so naši finančniki kot izhodiščno ceno obravnavali znesek 25,8 milijona dolarjev. Letalo jim je uspelo oddati za 125.000 dolarjev na mesec. Dober posel pa so utemeljevali z desetletnim zakupom. (Letalo so sicer oddali le za pet let, toda z možnostjo odprodaje ali ponovnega zakupa.) V 120 mesecih naj bi se nateklo 15 milijonov dolarjev. Letalo naj bi bilo po mnenju finančnega ministrstva čez deset let vredno 17 milijonov dolarjev. Zakupnina in vrednost letala naj bi skupaj znašali 32 milijonov dolarjev.

Ker pa je Slovenija za nakup falcona najela posojila, za katera naj bi plačevala 2,8-odstotne mesečne obresti, naj bi se po desetih letih nateklo vsega skupaj 26 milijonov dolarjev. Po izračunih finančnega ministrstva naj bi torej zaslužili kar 200.000 dolarjev. Toda prišteti je treba še stroške posrednika pri poslu, podjetja Bloomer de Vere Group Avia, ti pa so znašali 460.000 dolarjev. Letalo je bilo treba oddati prek posebnega trusta, ki ga upravlja Aircraft Guaranty Title & Trust, saj ga sicer ne bi mogli registrirati v ZDA. Za ustanovitev trusta so plačali enkraten znesek 29.500 dolarjev, nato pa bodo morali plačevali še 13.500 dolarjev na leto za obratovalne stroške. Posrednik in zmanjšanje protidobav pa naj bi proizvajalca falcona prepričala, da je ceno letala menda znižal še za dodaten milijon, in tudi tega naj bi prišteli k velikim prihrankom. Zakupnik je moral plačati še milijon dolarjev varščine, za primer, če ne bo zmogel rednega plačevanja najemnine.

Neprepričljivi argumenti

Medtem ko so predsednik vlade in predstavniki finančnega ministrstva sijali od sreče zaradi odličnega posla, so nekateri poznavalci razmer zmajevali z glavo nad številkami in argumenti naše vlade. Naš vir, ki se je tudi sam ukvarjal z najemanjem poslovnih letal, pravi, da bi morala glede na to, da je amortizacijska doba za poslovna letala tudi do 15 let in da bi veljalo najeti posojilo za takšno obdobje, Slovenija pri normalnih obrestnih merah plačevati mesečni obrok vsaj 215.000 dolarjev. Torej je številka 125.000 dolarjev neverjetno nizka. Na finančnem ministrstvu tudi niso upoštevali, da bo letalo čez pet let starejše in da cena zakupa ne bo mogla biti tako visoka, kot je sedaj. Cena zakupa bo iz petletke v petletko padala, tako da se bo poplačilo posojila lahko precej zavleklo. Doslej pa naj bi veljalo, da najem takšnega letala, kot je falcon, stane približno odstotek nabavne cene na mesec. Po tej logiki bi morala Slovenija za falcona dobiti kar 280.000 dolarjev na mesec.

O tem, da bo cena za letalo po desetih letih tako visoka, kot trdijo naši finančniki, dvomi tudi Tone Polenec, nekdanji urednik revije Krila. Sam sicer meni, da bi se Sloveniji veliko bolj izplačal nakup letala kot pa sedanji scenarij. Za precej manj denarja bi lahko dobila povsem spodobno letalo. Toda Falcon 900 EX je bil megalomanski projekt vlade. To letalo bi bilo z osnovno opremo, ki bi omogočala povsem dostojno letenje, mogoče dobiti za okoli 20 milijonov dolarjev. To je bil morda tudi izhodiščni znesek za pogajanja, kolikšna naj bi bila cena najema.

Vladna žirija, ki je odločala, kakšno letalo bi bilo najprimernejše za slovensko vladajočo elito, se je odločila za obilno opremo. Na spletni strani posrednika Bloomer de Vere Group so bili predstavljeni fotografije notranjosti vladnega letala in podatki, kako je opremljeno. V potniški kabini so poleg usnjenih sedežev bež barve potnikom na voljo tudi mikrovalovna pečica, faksi, dvojni DVD/CD-predvajalnik, dva 18-inčna LCD-monitorja in dva 5,6-inčna LCD-zaslona ter sistem Airshow 400. Ta potnike s sliko zemljevida in letala natančno obvešča, kje so, kolikšni sta višina in hitrost letenja, lahko pa jih opozarja tudi na kraje in znamenitosti, ki so v tistem trenutku pod njimi ... Koliko bo Slovenija za letalo iztržila čez pet ali deset let, pa je najbrž povsem odvisno od razmer na trgu. Nekateri pravijo, da so cene zaradi 11. septembra poskočile, ker naj bi poslovna letala zagotavljala večjo varnost. Drugi spet trdijo, da je gospodarska recesija znižala ceno letal. V Wichita Bussines Journalu je recimo junija lani izšel članek, v katerem so se predstavniki ameriških letalskih podjetij pritoževali, da so cene rabljenih letal, starih le nekaj let, več kot tretjino nižje kot leta 2002.

Zakaj se izplača najemati letala?

Podjetjem se menda najbolj izplača, da jih nekaj skupaj najame letalo, saj je to najceneje. Prav tako se to izplača lastniku letala, saj s tem zanj največ iztrži. Najem falcona pa se je najbrž bolj izplačal družbi, ki ga je najela, kot pa slovenski vladi. Adria Airways je zadnje letalo v svoji floti (canadair) rajši najela, kot da bi ga kupila. Ker naj bi se to seveda precej bolj izplačalo. "Veliko letalskih družb se odloča za tako imenovani operativni leasing. Letalo najamejo za 5-7 let, lahko pa tudi samo za nekaj mesecev," je pojasnil Damjan Franetič, pomočnik predsednika Adriine uprave. S takšnimi najemi naj bi letalske družbe postale precej bolj fleksibilne. Za najem letal so doslej plačevale približno 1,1 odstotka nabavne cene, sedaj pa se je najemnina nekoliko znižala, in sicer na 0,8, 0,9 odstotka nabavne cene. Toda to velja za komercialna letala, kako je z najemninami pri poslovnih letalih, Franetič ne ve. Najem letala ima še eno prednost pred nakupom in klasičnim finančnim leasingom. Najemniku letala ni treba računovodsko prikazovati, saj ni njegova uradna lastnina. Torej je letalo kot nekakšen rent-a-car, najet za daljše obdobje.

Najemanje letal je kot del varčevalnih ukrepov napovedal tudi minister Mramor. "Ura letenja z learjetom stane 2000 dolarjev, ura letenja s falconom pa bi stala 9400 dolarjev, če bi leteli 400 ur na leto. Razlika med 9400 dolarji in 2000 dolarji pri vsaki uri je prihranek." Takšno logiko varčevanja je še najslikoviteje opisal kolega iz uredništva. "To je tako, kot če bi si kupil avto, potem pa bi se vozil samo z avtobusom in rekel, da si prihranil 5 jurjev na teden, ker je avtobus cenejši od avta ..." No, minister Mramor je še povedal, da vlada ne bo najemala tako razkošnih letal, kot je nabavljeni falcon: "Če bi najeli takšno letalo, kot je Falcon 2000 EX, bi bil strošek okoli 6500 dolarjev. Mi najemamo cenejša letala. Posebno letalo sem uporabil le, ko sem odšel na pogajanja v Rusijo. Peljal sem se z Learjetom 30. Drugače se najemajo cessne, ki so bistveno cenejše od falcona." Letala najemajo v Sloveniji, na Dunaju, v Muenchnu ali Švici. Zgodilo pa se je že, da so zaradi številnosti delegacije najeli tudi Adriin Canadair 200. Tisti, ki se jim bo kolcalo po našem falconu, ga bodo morda kdaj v živo videli tudi v neposredni bližini Slovenije. Najelo ga je menda podjetje Genmar, največji ameriški proizvajalec čolnov, gliserjev (Glastron) in jaht. Njegovo hčerinsko podjetje je tudi italijanski proizvajalec jaht Nuvari, ki ima ladjedelnico v jadranskem mestu Fano.