stranke / Referendum o koncu koalicije
Desnica je testirala, kolikšen glasovalni potencial lahko pripelje na volišče, levica pa bo do konca mandata sama vodila vlado

V pričakovanju rezultatov referenduma v ljubljanski gostilni: Janez Drobnič, Andrej Bajuk, Janez Janša in Lojze Peterle
© Denis Sarkić
Ko se je stemnilo, so si vsi čestitali. In vsi so razglasili, da je zmaga pravzaprav njihova. Opozicijski voditelj Janša je bil neizmerno vesel, ker je bil rezultat tako sijajen, saj je proti vlado glasovali 95 odstotkov udeležencev referenduma. Notranji minister dr. Bohinc je hitel s pojasnilom, da je referendumska udeležba grozno nizka, kar pravzaprav kaže, da ljudi zadeva ne zanima, ker so z vladno politiko zadovoljni. Torej je zmaga njegova. Zadovoljni so bili lahko tudi ljudje, ki so bili leta 1992 žrtve izbrisa. S tem, ko je na referendumu zakon ministra Bohinca pogorel, je notranje ministrstvo dolžno izdati 12 tisoč odločb o vrnitvi statusa stalnega prebivalca od leta 1992 dalje. Zakon, ki ga je referendum upepelil, pa je predvideval, da bi v tej rundi status vrnili 4.000 ljudem. In izbrisani so lahko zadovoljni še zaradi nečesa. V mednarodni javnosti so dobili toliko publicitete, kolikor je je imel nekoč Srečko Katanec. Slovenija postaja v mednarodni skupnosti prepoznavna dežela. O slovenski interpretaciji načela o oblasti ljudstva poročajo New York Times, Washington Post, Independent - sami ugledni mediji. Poročajo, denimo, o tem, kako je slovenski državni administraciji uspelo, da je iz registra stalnih prebivalcev izbrisala dekle, ki je bilo leta 1990 razglašeno za miss Slovenije. In se blago čudijo, kaj se dogaja v državi, ki velja za najbolj uspešno novinko v EU.