nadzor / Veliki brat v mali sobi

Britanski Guardian je minuli teden poročal, da je policija zaslišala člana punk skupine London Calling, ki preigrava komade skupine The Clash, zaradi domnevnega suma terorizma. 35-letni bas kitarist je svojemu pevcu poslal SMS-sporočilo, v katerem je bil del pesmi Tommy's Gun. Pomotoma ga je poslal na napačno številko in prejemnik sporočila, zaskrbljen zaradi teksta, je vse skupaj prijavil policiji. Policisti so zaradi besed "Gun" in "Jet Airliner" v sporočilu poiskali pošiljatelja in precej zardevali, ko jim je pojasnil, da gre pač le za besedilo pesmi. Takšnih tragikomičnih situacij se bomo lahko po novem nadejali tudi v Sloveniji. Z vstopom Slovenije v EU je namreč začel veljati slovenski zakon o elektronskih komunikacijah, ki predvideva tudi tako imenovano "zakonito prestrezanje komunikacij", po katerem naj bi nadzorovali tudi internet. Nič novega, saj je paranoidnost po 11. septembru pljusknila tudi v Slovenijo. Že nekajkrat se je tudi pri nas zgodilo, da so policisti obiskali pošiljatelje domnevno sporne elektronske pošte ali pa so naša sodišča celo obsodila človeka, ki je poslal elektronsko pisemsko grožnjo ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu.

Kako naj bi bilo videti "legalno prestrezanje podatkov"? S tem namenom so se minuli teden na posvetu sešli predstavniki ministrstva za informacijsko družbo, predstavniki ponudnikov interneta, strokovnjaki za računalniško varnost ter policisti. Predstavniki iz vrst policistov so na sestanku predstavili tri tehnično izvedljive scenarije, kako prestrezati informacije, ki potujejo prek interneta. Prvi scenarij predvideva, da si ponudniki interneta sami zagotovijo ustrezno opremo za prestrezanje. Drugi scenarij predvideva, da veliki ponudniki interneta postavijo nadzorne centre za prestrezanje komunikacij, manjšim ponudnikom pa naj bi priskrbeli prestrezno mobilno opremo. Nadzor bi se prek zakupljenih vodov opravljal v nadzornem centru policije. Po tretjem scenariju naj bi vzpostavili nadzorni center na ravni združenja slovenskih internetnih ponudnikov SISPA. Vsi operaterji bi morali na svojih omrežjih zagotoviti namestitev sond za prestrezanje.

Scenarij nadzora interneta je tudi sicer precej kočljiva zadeva. Še posebej, če bi obveljal scenarij enega nadzornega centra oziroma da bi bil nadzorni center kar na policiji, saj bi bil kot tak precej dovzeten za potencialne zlorabe. Neki neodvisen nadzor nad postopki bi bil precej vprašljiv. Nadzorni center na policiji pa se zdi neprimeren tudi ministru za informacijsko družbo, dr. Pavlu Gantarju. Kdaj naj bi sicer nadzorovali elektronske komunikacije? Slovenski zakon o kazenskem postopku takšen nadzor predvideva, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum kopice kaznivih dejanj. Recimo zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev; zoper človečnost in mednarodno pravo, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora pet let ali več; za prikazovanje, posest, izdelavo in posredovanje pornografskega gradiva; za neupravičeno proizvodnjo in promet z mamili in omogočanje uživanja mamil; za izsiljevanje; za zlorabe notranjih informacij; za nedovoljeno sprejemanje in dajanje daril; za pranje denarja; za tihotapstvo; za hudodelsko združevanje; za nedovoljeno proizvodnjo in promet orožja ali razstrelilnih snovi; za povzročitev nevarnosti z jedrskimi snovmi ali druga kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora osem let ali več ... Toda pri prisluškovanju mobilnim ali običajnim telefonom gre v glavnem le za prestrezanje pogovorov osumljenih oseb. Po internetu pa potekajo različne vrste komunikacij - od elektronske pošte, klepetalnice do surfanja po internetu, zato sta filtriranje in interpretacija pridobljenih podatkov precej zapleteni zadevi. Vprašanje je, do katere mere je sploh smiselna, internet pa izgublja svoj imidž svobodnega komunikacijskega sredstva. Da je ironija večja, naj bi elektronski nadzor veljal le za javna omrežja in naj bi bila potemtakem iz nadzora izvzeta recimo vladno omrežje, pa akademsko omrežje ARNES ...

Vse tri omenjene možnosti nadzora internetnih komunikacij že povzročajo ponudnikom interneta precej glavobola, saj je oprema, ki jo zahteva novi elektronsko komunikacijski zakon, precej draga. Na posvetu so policisti predstavili nekaj primerov naprav, ki naj bi to počele, izraelske in nizozemske, ki pa stanejo od 100.000 evrov navzgor. Po 107. členu novega zakona pa naj bi jih nabavili ponudniki interneta. Predsednik SISPA Darko Bulat pravi, da so morali internetni ponudniki na podlagi sodnega naloga že tako ali tako nadzirati internetne komunikacije osumljenih oseb in da so vsi trije scenariji precej sporni. Sicer pa bi po njegovem mnenju morala stroške nabave drage opreme kriti država, saj si je zakon izmislila vlada, potrdil pa ga je parlament. Ne nazadnje pa ne obstajajo javni podatki, kolikokrat je bil sploh izvršen nadzor interneta. Ponudniki interneta bodo lahko prisiljeni kupiti drage naprave, ki jih bodo uporabljali le nekajkrat letno. V ZDA, kjer je po internetu širil svoje lovke zloglasni Carnivore, je za njegovo financiranje pač poskrbela država.