mediji / Prisluhnite Romom

"Romi v Sloveniji skorajda nimajo dostopa do medijske dejavnosti, in to je razlog za marsikatero slepo ulico. Sožitja in dialoga ni mogoče vzpostaviti, dokler je podoba Romov v medijih praviloma negativna, Romi pa izrazito neinformirani o zanje tudi življenjsko pomembnem dogajanju," je začela Neva Nahtigal z razlago o projektu, ki ga vodi. Mirovni inštitut je skupaj z romskim društvom Romani Union iz Murske Sobote letos organiziral izobraževanje za Rome, ki bi se radi ukvarjali z radijskim novinarstvom. "Vse skupaj se je začelo pred dvema letoma na mednarodnem poletnem romskem taboru, ko nas je predsednik Romske zveze Slovenije prosil, da med drugim organiziramo novinarsko delavnico," je pojasnila Brankica Petković, programska direktorica v Centru za medijsko politiko pri Mirovnem inštitutu. "Tedaj smo nekaj ljudi zasvojili z novinarstvom," se je nasmehnila, "ker smo videli, da obstaja interes, smo v zadnjem letu organizirali več intenzivnih delavnic in se prijavili na razpis Evropske unije za črpanje sredstev iz programa Phare. V okviru tega projekta bomo izdelali poseben dvojezični priročnik o radijskem novinarstvu za romske novinarje in izvedli še eno delavnico."

Medtem so se Romi iz Prekmurja, ki so večinski udeleženci delavnic, vpisali v medije kot radio ROMIC - radijska produkcija in začeli z izdelavo tedenske petindvajsetminutne oddaje Šunen le Romen, kar v slovenščini pomeni Prisluhnite Romom. Ker pa še nimajo lastne radijske frekvence, so sedaj že 25 oddaj razposlali na različne radijske postaje. Željo, da bi predvajali oddajo, ki so jo ustvarili Romi o Romih, je izrazilo vodstvo osmih postaj. Predsednik Zveze Romov Slovenije, hkrati odgovorni urednik radia Romic, Jožek Horvat Muc, je razložil, da ponujajo oddajo zastonj oziroma ustvarjajo s pomočjo darovanih sredstev. "Urad za narodnosti nam je pomagal odkupiti prostor, kjer lahko ustvarjamo in kjer smo ustanovili romski informacijski center. Mirovni inštitut pa nam je pomagal z izobraževanjem in pridobivanjem sredstev iz mednarodnih fundacij."

Višji cilj projekta Phare oziroma "Qualifying Roma for Professional Radio Journalism" je krepitev medkulturnega dialoga in dvig zavesti o pomenu kulturne raznolikosti. V praksi pa si vodja projekta Neva Nahtigal želi "pripeljati udeležence delavnic v najvišje državne institucije in doseči, da se v teh institucijah zavejo, da obstajajo romski novinarji, ki lahko sprašujejo v imenu romske skupnosti". In ko so se Romi v okviru delavnice prikazali v državnem zboru na posvetu o socialno-ekonomski integraciji Romov, opremljeni s "press" izkaznicami z napisom Romski informacijski center, so izzvali zanimanje in začudenje. "O, kako so me gledali!" je vzkliknil romski pesnik Romeo Horvat - Popo, udeleženec delavnic in urednik na Romicu. "Že prej sem delal na Murskem valu kot novinar za oddajo Romskih 60, ki obstaja že več kot deset let. A tam ni bilo posebnega izobraževanja, tudi o tem, kakšna glasba se bo vrtela, smo Romi redko odločali." 23-letni Romeo se je izobraževal na srednji poklicni šoli za pomočnika konfencionarja, na radiu pa je pristal po posredovanju predsednika Zveze Romov. "Na začetku sem zastavljal bedasta vprašanja, zdaj imam že boljša." Rad bi povprašal Jelinčiča, zakaj vedno reče Cigani in zakaj je tako vztrajno proti sprejetju posebnega zakona o Romih. "Radi bi tudi razširili mrežo sodelovanja, da bi poročali o življenju Romov v Makedoniji, Srbiji in Bolgariji."

Drugi udeleženec delavnic, 32-letni Haris Tahirovič, ki živi v Ljubljani in je pred kratkim začel z novinarskim delom na Radiu Študent, bi rad pred mikrofon povabil Danico Simšič ter jo povprašal o problematiki dveh romskih naseljih v Ljubljani. "Sploh si nisem predstavljal, kako se dela na radiu: kako izpeljati intervju, kdaj dati glasbo ... še vedno se ne zavedam, koliko pooblastil imamo novinarji. Da imamo ta privilegij, da lahko potrkamo na različna vrata in vprašamo in so nam pri tem dolžni odgovoriti." 23-letna Romkinja Petra Horvat, bodoča pomočnica za romske otroke in obiskovalka delavnice, zase meni, da je za zdaj še preveč sramežljiva. Bi pa rada z delom na radiu pripomogla k temu, da o Romih ne bi sodili po dejanju enega samega Roma, ki se je pojavil v kakšni kriminalni kroniki. "Da ljudje vedo, da smo si različni."

Največji izziv je za novinarje romskega rodu jezik. "Ker so romska narečja različna, je težko ustvariti oddajo, ki bi jo v celoti razumeli vsi Romi v Sloveniji. Zato delajo dvojezično, pri čemer je slovenščina povezovalni dejavnik za vse Rome," je poudarila Brankica Petković. Drugi izziv so sredstva, ki jih lahko kaj kmalu zmanjka. "Vsi naši učenci imajo neko družinsko ozadje in od nečesa morajo živeti. Zdaj jih motiviramo s tem, da nekaj ustvarjajo. Ali jim bo uspelo ohraniti navdušenje nad novinarstvom - ne vemo. Smo pa zasejali misel, da za Rome niso rezervirani le poklici, kot je recimo čiščenje ali delo za tekočim trakom."

Kljub dvomom se je Romic prijavil na razpis za radijsko frekvenco v Prekmurju. Za isto frekvenco se med drugimi poteguje tudi radio Ognjišče. Kdo bo zmagal oziroma ali bo Romom uspelo vzpostaviti svojo pravo radijsko postajo, pa bo pokazal čas.